Kulturno društvo Tuščak Bač je samostojno prostovoljno združenje, ki z ljubiteljskim delovanjem uresničuje svoje interese na področju kulture v svojem ožjem in širšem okolju. Društvo je aktivno na različnih področjih, saj se znotraj društva odvija več dejavnosti. Društvo letos praznuje 10. obletnico delovanja.
O začetkih društva in ŽePS Tuščak je spregovorila Tanja Blažek.
Letos mineva 25 let od ustanovitve postojnske skupine za samopomoč Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Člani so jubilej zaznamovali s sobotno prireditvijo v Kulturnem domu Postojna, kjer se je zbralo skoraj 300 članov in podpornikov iz vse Slovenije. Srečanje, ki je minevalo v pozitivnem vzdušju, je s predavanjem Simone Borštner dobilo tudi strokovni značaj. Aktualna strokovna vodja Milena Fabjan Pegan pa je predstavila postojnsko skupino, ki bolnikom nudi vso potrebno psihosocialno pomoč. Postojnska skupina je sicer ena najstarejših na Primorskem, iz nje sta kasneje nastali tudi skupini v Sežani in Ilirski Bistrici.
Foto: fb profil Društva onkoloških bolnikov Slovenije
Ta petek popoldan se bo začel že 4. tradicionalni Pohod Omame. Po postojnskih gostinskih lokalih ga organizira del skupine Češpov kompot. Namen pohoda je ocenjevanje gostinskih lokalov; pijače, postrežbe, natakarja ali natakarice ter nenazadnje urejenosti sanitarij. Tanja Čehič pravi, da se je porodila v njeni glavi pred nekaj leti …
Društvo Drobnovratnik je včeraj pripravilo okroglo mizo o varovanju pitne vode na Postojnskem in Pivškem. Udeleženci so se osredotočili na posledice skorajšnje razveljavitve državnega prostorskega načrta (DPN) za vadišče na Počku.
Kot so ugotavljali, bi morali vadišče zapreti, a se aktivnosti na njem celo povečujejo. Župan Postojne Igor Marentič je napovedal skorajšnjo ustanovitev delovne skupine, ki bo pripravila za občinsko upravo zavezujoče ukrepe, kot sta denimo zmanjšanje preletov vojaških letal in obseg streljanja na vadišču. Pojasnil je, da ob razveljavitvi DPN avtomatično stopi v veljavo stari občinski prostorski načrt. Do DPN-ja ima odklonilno stališče tudi Občina Pivka, je povedal tamkajšnji župan Robert Smrdelj. Mitja Prelovšek z Inštituta za raziskovanje krasa je opozoril na prepustnost kraških tal, kar onemogoča sanacijo in povečuje grožnjo z onesnaženjem. Med problematične aktivnosti je prištel tudi kmetijstvo, komunalne odpadne vode in stara smetišča ter prometno infrastrukturo. Pobudnica ustavne presoje DPN za Poček Margareta Srebotnjak Borsellino je bila kritična do Marentiča, saj občina po njenem ni pravočasno odreagirala. Da so Malni nenadomestljivi in da želijo neoporečno vodo, je poudaril predstavnik civilne iniciative Naša dolina Florijan Poljšak. Irena Sušelj Šajn iz Kovoda je povedala, da vzorčenje pitne vode kaže, da v zadnjih šestih letih ni bilo nobenih sprememb na slabše.
Na omizju so se med drugim dotaknili tudi problematike onesnaževanja podtalnice zaradi gnojenja. Vodja kmetijsko-svetovalne službe v Postojni Majda Godina je ugotavljala, da glede na povprečno obremenitev kmetij dodatne zakonske zahteve niso potrebne. Župan Marentič pa je ugotavljal, da so v preteklosti imeli več primerov onesnaženja, pri čemer so inšpekcijske službe zamujale s pregledi.
Foto: fb profil Društva Drobnovratnik
Danes bodo v sejni dvorani Šolskega centra Postojna že dvanajstič svečano podelili diplome 46 študentom Višje strokovne šole Postojna, ki so uspešno zaključili dveletni študij in si pridobili višjo strokovno izobrazbo, in sicer 10 diplomantom programa poslovni sekretar, 29 inženirjem strojništva ter 7 inženirjem gozdarstva in lovstva.
Višja strokovna šola Postojna letos obeležuje petnajsto obletnico svojega delovanja. V študijskem letu 2017/2018 je na višjo šolo vpisanih 256 rednih in izrednih študentov, 26 v program poslovni sekretar, 179 v program strojništvo ter 51 študentov v program gozdarstvo in lovstvo.
Do danes je diplomiralo skupaj 628 študentov: 359 študentov programa poslovni sekretar, 205 študentov programa strojništvo ter 64 študentov programa gozdarstvo in lovstvo, so sporočili iz šole.
Vir: VŠ Postojna