Skupina počeni škafi nam predstavlja novo skladbo z naslovom NE ME DUŠIT. Zaupali so nam, da bo prva VINILKA in ne CD ugledala luč sveta že konec maja.

Nina Bužanin Simčič se je udeležila avdicije za festival SPREHOD PO ZGODOVINI GLASBE. Tam pa jo je opazila MARTA ZORE, ki jo je povabila k sodelovanju. Vas zanima h kakšnemu? To vam bo v prispevku zaupala kar Nina sama. 

Občina Cerknica je v nekaj dneh obnovila popolnoma dotrajan odsek ceste nad Uncem proti Rakovemu Škocjanu. Odsek je bil v slabem stanju več let, piko na i pa so dodali še tovornjaki, ki so odsek uporabljali ob obnovi avtoceste. Občina se je zato dogovorila, da  obnovo odseka sofinancira  DARS. Občina mora na najbolj izpostavljenem mestu zdaj postaviti še odbojno ograjo.

Danes delovnih strojev ni več Foto: Ljubo Vukelič za cerknica.si 

Po koncu uspešne nadaljevanke Ena žlahtna štorija, ki se je zaključila lanskega 15. decembra, pa se lika Bonifacij in Marija še ne poslavljata čisto zares.

Danes si boste njuno predstavo z naslovom »Iskrena spoved« ob 20. uri lahko ogledali v Kulturnem domu v Cerknici. Vabljeni vsi, tudi tisti, ki serije Ena žlahtna štorija niste spremljali, saj se predstava na serijo ne navezuje v celoti. Več o predstavi nam je zaupal Milan Vodopivec, v seriji in predstavi poznan kot Bonifacij.

Foto: Arhiv Milana Vodopivca

Zaradi žleda in gradacije podlubnikov so bili med najbolj prizadetimi gozdovi na obočju Logatca. Tudi tam so bili najbolj prizadeti gozdovi, v katerih je prevladovala smreka. O sanaciji gozda, vrstah, ki so za obnovo primerne in težavah, ki pri tem nastajajo, smo se pogovarjali z dr. Robertom Brusom iz Katedre za gojenje gozdov na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljubljani.  Domačin na Logaškem razlaga, da je sanacija gozdov zaradi žleda večjem delu že zaključena, zdaj je bistveno je, da se les, še posebej ta, ki je bil poškodovan decembra, čim prej pospravi. Seveda je treba razmišljati tudi o obnovi gozda, naravni in, kjer ta ni mogoča, nasaditvah. Tam, kjer človek obnavlja poškodovane in zdesetkane gozdove, bi moral poskrbeti za čim večjo pestrost vrst, poudarja dr. Robert Brus. “Z različnimi vrstami tveganje razpršimo,” pojasnjuje. 

Foto: researchgate.net