Na Blokah investicijsko-vzdrževalna dela so že od decembra potekajo pod streho stare telovadnice v Novi vasi. Kot razlaga župan Jože Doles, bodo na osnovi del med drugim zagotovil še več prostora za večgeneracijski center in društva. Za Bločane zelo pomembna investicija je vredna kar 150 tisoč evrov, zaključena bo do konca novega šolskega leta.
Gibanje v naravi peš ali s kolesom, fotografiranje, zanimanje za za zapuščene znamenitosti, so bili dovolj dober razlog za pridobitev licence Turističnega vodnika po zelenem Krasu. Tomaž Penko je eden izmed mnogih na našem področju, ki to licenco imajo. Kako je do nje prišel in kako poteka njegovo delo s turisti nam je zaupal v pogovoru.
Na Pivškem še vedno veliko energije in denarja vlagajo v vodovod, kljub temu pa jim je v proračunu uspelo rezervirati več denarja tudi za najbolj nujna dela na cestah. V sami Pivki bodo rokave zavihali na Kosovelovi ulici.
Najbolj znana slovenska partizanska bolnišnica in seveda najbolj ohranjena je gotovo Franja, ki nosi znak evropske dediščine, je kulturni spomenik državnega pomena in vpisana na Poskusni seznam svetovne dediščine pri UNESCU. Prav tako humane zgodbe kot v Franji so se dogajale tudi v osrčju Brkinov. Blizu Ostrožnega Brda je delovala partizanska bolnica Zalesje. Ni se ohranila. Pozabe so jo rešili domačini in to v tolikšni meri, da bodo kmalu rekonstruirali del bolnišnice. Največ zaslug za to ima pregarska osnovna šola, hvaležno pravi kustosinja iz Pokrajinskega muzeja Koper Mateja Kakež. Z njo smo se pogovarjali o zgodovini bolnišnice, njeni povezanosti z domačini in seveda tudi o njenem ruskem imenu.
Foto: kamra.si
Podpredsednik Zveze združenj borcev NOB Slovenije Marijan Križman je pobudnik kampanje za prepoved fašističnih in nacističnih simbolov ter simbolov družbenih, političnih in vojaških tvorb, ki so v času druge svetovne vojne kolaborirale s fašističnim in nacističnim okupatorjem. Pobuda govori tudi o prepovedi uporabe sovražnega govora v medijih in na političnem parketu ter prepovedi ustanavljanja, usposabljanja in urjenja ter financiranja, opremljanja in oboroževanja paravojaških enot na ozemlju Republike Slovenije. Marijana Križmana smo povabili pred mikrofon. “Kar se je dogajalo med 2. svetovno vojno se ne sme ponoviti in sovrašto do drugače mislečih ni porok za mirno sožitje narodov,” poudarja in meni, da je treba ta problem rešiti na zakonski ravni. Beseda je tekla tudi o vrednotah NOB-ja, tovarištvu, svobodi, enakosti in miru, vrednotah, ki jih NOB prenaša v današnji čas in jih aktualizira tudi ob srečevanju z drugačnimi in izkoriščanimi, kot so ilegalni prebežniki in brezimni tuji delavci. Poslušaj.
Marijan Križman na prireditvi Zdaj zaori pesem o svobodi Foto: Ljubo Vukelič za cerknica.si