Osrednji dogodek mozaika dogodkov in aktivnosti Postoj na živi ulici z mladimi POstani glas miru je ustvarilo okoli 100 otrok in mladih iz občine Postojna. V prepletu glasbenih, igralskih in plesnih točk, so z video prispevki ponazorili dogajanje  v dneh pred prireditvijo, spregovorili o šivanju unikatnih punčk – Torbark in Torbarjev, o  dogodkih v maju, o lanskoletnem zbiranju drobiža za gradnjo vodnjaka v Čadu in tudi letošnjem pobratenju s Supetarjem na Braču. Dogodka sta se med drugim  udeležila Tonči Sanader s Supetarske občine, direktor tamkajšnje turistične skupnosti Ivan Cvitanić in direktor slovenskega Unicefa Tomaž Bergoč.

Podelili so tudi priznanja in nagrade  naj mladim prostovoljkam in prostovoljcem v občini za minulo leto. Največ priznanj so odnesli prostovoljci s Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, med njimi Pia Molk Turk, Rok Želodec in Lori Fatur. (foto: Anja Halik)

Zakaj vsako leto na večer pred prvim majem zakurimo kup lesa in se ob njem družimo? O tem običaju smo se pogovarjali z etnologom Janezom Bogatajem, ki pravi, da je kresovanje izjemna kulturna dediščina, ki ima danes predvsem družabni značaj. Zaupal nam je, da imajo kresovi na večer pred prvim majem drugačen pomen kot kresovi, ki jih prižigamo druge dni v letu…

Mašun in Sviščaki sta magneta tako za domačine kot za obiskovalce Ilirskobistriškega. Občina ima za obe turistično privlačni lokaciji načrte. Po besedah župana Emila Rojca pa so postopki za pravno ureditev prostora na osnovni podrobnih prostorskih načrtov dolgotrajni in zapleteni.

Občina želi na Sviščakih urediti smučišče in sankališče, hotel, bungalove, igrišča, prostore za piknik in kampiranje, jezeri za zasneževanje ter plavanje in drsanje ter seveda vso potrebno infrastrukturo, tako kot na Mašunu. Tam želi urediti nekaj apartmajev, preurediti obstoječe objekte – gozdni dom v objekt s prenočišči za skupine otrok in mladine. Znova nameravajo vzpostaviti smučišče, poleti bi tam smučali po travi, in  urediti igrišče za minigolf.

V štipendijsko shemo  v primorsko notranjski regiji, ki jo sofinancira RRA Zeleni kras, so trenutno vključeni dvesto štirje štipendisti, podjetij pa enainpetdeset.  Gospodarstvo v regiji podeljuje štipendije za poklice, ki jih potrebuje in jih na trgu dela primanjkuje. Štipendijska shema lahko odigra pomembno vlogo pri podajanju praktičnega znanja.  

Na Cerkniškem se radi pohvalijo, da imajo edini naseljeni otok v Sloveniji. Vas Otok na Cerkniškem polju med visokim vodostajem dejansko oblije voda, če je visoka, tudi nasip, ki pelje do celine. Kljub idilični legi, miru in tišini, pa vasi grozi, da bo ostala prazna. Konec 19. stoletja je na Otoku živelo 85 ljudi, lani jih je bilo le še 22, med njimi samo dva otroka. Nekateri menijo, da je svoje k demografski sliki dodala tudi cestna povezava. Na Otok vodijo le makadamske ceste. Najkrajša po nasipu  preči Cerkniško jezero. Zakaj so Otočani edini prebivalci Občine Cerknica, ki nimajo asfalta, smo vprašali župana Marka Ruparja, zavod za varstvo naravne dediščine in Notranjski regijski park. Čeprav vsi že več let s prstom kažejo na zavod, pa tam pravijo, da jih za mnenje ni še nikoli nihče vprašal in ga tudi niso podali. Ko se bo kdo obrnil nanje, pa bodo proučili, ali je asfalt primeren ali ne. 

Foto: Tine Schein