Med zanimivimi biserčki na Krasu najdemo tudi Kosovelovo domačijo v Tomaju, kjer je z družino prebival znani slovenski avantgardni pesnik Srečko Kosovel. Danes je Kosovelova domačija urejena kot spominska zbirka družine Kosovel. Obiskovalce po hiši vodi Dragica Sosič.
Na prste ene roke bi težko prešteli hispaniste in angliste, ki pojejo dovolj dobro, da na odru slovitega madridskega Teatro Real stojijo ob Placidu Domingu, kot to uspeva Tini Šilc Iz Martinjaka pri Cerknici. Mezzosopranistka ima veliko talentov, delovne navade in dovolj poguma, da si je upala slediti svojim sanjam. Njena glasbena pot ni bila čisto klasična in je iz nižje glasbene šole vodila na konservatorij in nato na akademijo za glasbo. Širino ji daje prav dejstvo, da se je vedno posvečala več stvarem hkrati. Ko je obiskala Slovenijo, smo jo povabili pred mikrofon. Tina Šilc v Los Angelesu zdaj opravlja magisterij iz opernega petja in vokalne umetnosti.
Foto: arhiv Tine Šilc
Obiskovalci današnjega pogovornega večera v knjižnici v Starem trgu bodo spoznavali življenje v odmaknjenem koncu Ugande in hkrati videli, koliko so že dobrega storili za tamkajšnje otroke. Loška dolina je z odmaknjenim koščkom te afriške države zelo povezana. Podporniki bodo videli, kako živijo učenci, ki jim pomagajo pri šolanju. Z gostom iz Ugande se bo pogovarjal njegov znanec dr. Dušan Baraga. Vezi med Ugando in Loško dolino je namreč spletel prav sin priljubljenega zdravnika. Študent medicine se je na odpravi v Ugandi povezal z domačini. Dr. Baraga in njegov gost bosta danes razmišljala tudi o tem, kako lahko šola in izobrazba ljudem pomagata, da se postavijo na lastne noge.
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in župan Občine Pivka Robert Smrdelj sta na sedežu občine podpisala sporazum o sofinanciranju rekonstrukcije državne ceste Postojna – Pivka pri Selcah. Predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo in Občine Pivka pa so zatem namenu uradno predali prenovljeni odsek regionalne ceste Goriče – Kal skozi naselje Kal.
Foto: Simon Avsec
Policijski postaji Postojna so v zadnjem obdobju naznanili dve kaznivi dejanji poskusa goljufije. Skupno jima je, da računovodje različnih družb ali javnih zavodov prejmejo elektronsko sporočilo neznanega storilca, ki se jim predstavi kot njihov direktor. V elektronskem sporočilu je računovodjem naročeno, naj določen znesek (običajno gre za zneske v več tisoč ali deset tisoč evrih) nakažejo na TRR-je neznanih bank. Pri tem storilci, ki se predstavijo kot vodje ali direktorji ‘napadene’ družbe ali zavoda, posredujejo številko TRR-ja in podatke o banki v tujini. V enem primeru so računovodjo družbe tudi uspeli prepričati, da je denar dejansko nakazala na navedeni TRR, vendar so potem po hitrem posredovanju banke uspeli plačilo preklicati.
Policija opozarja vse, naj bodo pozorni na pošiljatelje sporočila. Če se izpišeta ime in priimek, še ni nujno, da je to res ta oseba. Pozornost naj posvetijo elektronskemu naslovu, s katerega dobijo takšno nenavadno e-pošto.
Preverijo naj torej, če je naslov pravi in če sporočilo prihaja z legitimne domene. Ob vsakem najmanjšem dvomu v verodostojnost sporočila je potrebno to preveriti pri pošiljatelju, po drugih komunikacijskih kanalih (telefonu ipd.).
Tovrstna kazniva dejanja se dogajajo povsod po Sloveniji in širše (EU), saj podobne primere zaznavajo tudi drugje, sporočajo s Policijske uprave Koper, kar dopolnjuje tudi današnje poročilo Policijke uprave Ljubljana.
Na območju Policijske uprave Ljubljana so v preteklem tednu zabeležili 5 primerov spletnih goljufije, v katerih so storilci z uporabo ponarejenih e-sporočil prepričali zaposlene v gospodarskih družbah, da jim sporočilo pošilja odgovorna oseba družbe in da naj na račun določenih družb v tujino ali v Slovenijo nakažejo večjo količino denarnih sredstev.
V primerih, ki smo jih obravnavali, je v 2 primerih ostalo pri poskusu, v 3 pa je bilo dejanje dokončano. Kriminalistična preiskava poteka v smeri preiskovanja sumov storitve kaznivega dejanja goljufije. Dosedanje ugotovitve pa kažejo, da so IP naslovi, iz katerih so poslana lažna sporočila, iz tujine.
Omenjene spletne goljufije imenujemo “direktorske goljufije” (CEO fraud) in je tovrsten način izvrševanja kaznivih dejanj razširjen po vsem svetu. Način delovanja storilcev je, da z uporabo elektronskih sporočil poslanih iz ponarejenih e-poštnih računov vodstvenih delavcev podjetja in s telefonskimi klici, zaposlenim naročijo, da denar nakažejo na bančni račun druge družbe, ki je praviloma ustanovljena izključno z namenom izvršitve kaznivih dejanja in so praviloma iz tujine.
“Zaposlenim v gospodarskih družbah svetujemo, naj bodo previdni in naj se prepričajo oziroma pri odgovornih osebah preverijo ali so naročilo res podali oni oziroma naj »okrepijo« inštrument za verifikacijo v smislu, da je verifikacija nakazila potrebna s strani vsaj dveh ali treh oseb, preden se transakcija izvede. Posebej naj bodo pozorno, ko gre za nakazila na račune družb, s katerimi gospodarska družba do sedaj ni poslovala,” svetujejo na PU Lljubljana.
Več informacij si lahko ogledate tudi na povezavi https://www.varninainternetu.si/2016/podjetja-pozor-neobicajna-sporocila-o-nakazilu-denarja-v-tujino/