Mladoletni begunci brez spremstva, ki so v Sloveniji, od leta 2016 živijo v Dijaškem domu Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna (SGLZŠ). Ker šola zaradi povečanega vpisa potrebuje več prostora, sta se šola in  Urad vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov dogovorila, da mlade tujce preselijo.

Zanje že preurejajo stavbo nekdanjega Primorja. Na novo lokacijo se bodo mladoletniki preselili predvidoma februarja prihodnje leto. Urad poudarja, da bodo kapacitete namenjene izključno mladoletnikom brez spremstva in sicer za do 70 oseb.

Načrti urada pri meščanih  zbujajo mešane občutke. Nekateri jih pozdravljajo, bližnji sosedje jim povečini nasprotujejo, več pa jih opozarja na slabo obveščenost.- A na Uradu RS za oskrbo in integracijo se z njimi ne strinjajo. Kot so nam odgovorili,  je urad o svojin načrtih občino obvestil in “tematika je bila preko medijev komunicirana”. 

Najbolj pestro dogajanje v prazničnem decembru se bo v Postojni zvrstilo okoli drsališča v centru mesta. Odprli ga bodo jutri, delovalo pa vse vse do 28. januarja.

Na igrišču bodo potekali tudi zanimivi športni dogodki, ob njem pa koncerti in predstave za otroke ter odrasle.

Kegljaška zveza Slovenije je v petek na slovesnosti v Kranjski Gori razglasila najboljše posameznike in klube v letošnji sezoni. Predsednik zveze Zoran Mojškerc je podelil priznanje kegljačema leta, to sta članica Kegljaškega kluba Ljubelj Marija Ahačič Premrl in Uroš Stoklas iz Kegljaškega kluba Radlje.

Kar dve kegljaški priznanji sta odšli v Kegljaški klub Pivka.  Mladinec leta 2023 je postal Denis Pašić, kadetinja pa njegova klubska kolegica Aurora Pekošak.  V Kegljaškem klubu Proteus Postojna so se razveselili naziva najboljši, ki so si ga ekipno priigrali klubski mladinci,  med kadetinjami ekipno pa so naziv v Cerknico odnesle kegljačice Bresta.

Foto: Kegljaška zveza Slovenije 

V Notranjskem muzeju Postojna so v petek odprli razstavo “Rock Postojna”, ki prinaša pregled zgodovine rock glasbe na Postojnskem. Zgodovinar Tine Kaluža, ki jo je pripravil, pa zaključuje niz pogovorov s posamezniki, ki so v kraju soustvarjali glasbeno sceno. Pred mikrofon je zvabil Iztoka Djordjeviča, ki mu domačini pravijo kar Ize.
Beatle, Rolling Stonese in Pomarančo je prvič slišal pri očetu. Kasneje se je začel spogledovati z organizacijo festivalov, odprl se je tudi o začetkih festivala Trnje. Tine in Ize sta klepetala tudi o koncertnem programu Mladinskega centra Postojna.

Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo RS za kulturo so v petek podelili nazive Branju prijazna občina. Letos se z nazivom, ki je namenjen spodbujanju dejavnosti lokalne skupnosti za izboljšanje bralne pismenosti in kulture, lahko pohvali šest občin: Bovec, Črnomelj, Lovrenc na Pohorju, Ilirska Bistrica, Logatec in Sežana.

Občina Ilirska Bistrica s podporo ustanovam, društvom, šolam in drugim akterjem na področju knjige izkazuje visoko osveščenost o pomenu različnih projektov, dogodkov, prireditev, na katerih sodelujejo tudi občinski uslužbenci in tako podpirajo spodbujanje branja.

V občini Logatec pozitiven in dejaven odnos do bralne kulture in pismenosti potrjujejo s podporo številnim lokalnim literarnim in kulturnim društvom ter regionalnim in mednarodnim projektom in programom.

Občina Sežana pa je pobudnica številnih projektov in dejavnosti s področja bralne kulture in branja, ki so prepoznani tudi v širšem slovenskem prostoru. Na območju občine deluje vrsta javnih zavodov in drugih kulturnih organizacij, ki delujejo tudi na področju bralne kulture, svoj ugled pa gradi tudi s podporo spominu pesnika Srečka Kosovela in v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev v vlogi soorganizatorja Festivala Vilenica.

 Naziv Branju prijazna občina je od leta 2017 prejelo 63 občin, naziv velja tri leta, nato ga je treba obnoviti.

Župan Občine Ilirska  Bistrica dr. Gregor Kovačič (na sredini) in mag. Nevenka Malavašič in vodja službe za družbene dejavnosti na Občini Logatec mag. Nevenka Malavašič 

Foto: Občina Logatec