Ris je največja divja mačka v Evropi, ki je na robu izumrtja. Populacija se namreč zmanjšuje, analize pa kažejo, da bodo risi brez človeške pomoči v nekaj letih spet izumrli. Ris je bil v preteklosti prisoten na celotnem območju Slovenije, dokler ni v začetku 20. stoletja zaradi izgube življenjskega prostora, pretiranega lova in pomanjkanja plena izumrl. Da največja evropska mačka še vedno živi v naših gozdovih, gre zasluga peščici lovcev. Ris je pri nas znova na robu izumrtja Doselitev risov iz stabilnejše populacije je namreč edina možnost preživetja te največje evropske divje mačke. Pri nas je sicer okoli 20 risov, v okviru projekta Life Lynx  jih bodo k nam preselili 14.  

Na sobotni Poletni muzejski noči v Notranjskem muzeju Postojna bodo uživali tudi otroci. Prav delavnica, ki jo jim bodo v muzeju pripravila, bo uvod v odprtje dveh razstav, domače in gostujoče. Obe sta posvečeni 1. svetovni vojni, tudi otroška delavnica ob 19. uri bo opozorila na pomen miru. 

Javni Zavod Snežnik bo v nedeljo popoldan na Babni Polici pripravil tradicionalno etnološko-turistično prireditev V deželi ostrnic. Prizori iz kmečkega življenja, zabavne igre, v katerih se bodo lahko pomerili tudi obiskovalci, in kavra niso edini aduti prireditve … Poslušaj.

Foto: fb profil Javni zavod Snežnik

Tretjo soboto v mesecu juniju obeležujemo dan slovenskih robičev. V Ribiški družini Postojna so se zato odločili, da pripravijo dan odprtih vrat, ki bo jutri pri bajerju v Grobiščah. Predstavili bodo tudi svoje naravovarstveno poslanstvo. 

V teh dneh so v Ilirski Bistrici zacveteli čudoviti beli in rožnati lokvanji. Drži, da mesto pod Snežnikom nima bajerja ali jezera, imelo pa je Viljema Kindlerja. Ta gozdarski tehnik je na mestu nekdanjega smetišča zasnoval park, ki danes nosi njegovo ime. Ribnik z otočkom, mostički in lokvanji pa je simbol parka.  

Bistričanka Dragica Jaksetič se rada sprehodi po tej hortikulturni mojstrovini. Nekateri menijo, razlaga, da delo Viljema Kindlerja, presega kategorijo mestnega parka in je botanični vrt. 

Botanični park, ki ga je zasnoval, ni zanimiv le zaradi vrst, ki jih je tam posadil Viljem Kindler, ampak tudi zaradi estetske zasnove in vrst, ki jih je izbral. Posadil je kar 110 različnih vrst, nekatere so zelo eksotične. 

Ustanovitelj Hortikulturnega društva Vrtnica je poskrbel tudi za ostale zasaditve v mestu, tudi na okolico tovarn in blokov ni pozabil. Poslušaj.

Fotografije Kindlerjevega parka: Dragica Jaksetič