Občini Pivka in Postojna imata koncesijo za ravnanje z odpadki sklenjeni s podjetjem Publicus, ki ima v obeh občinah 110 lokacij ekoloških otokov. Na splošno so, kot pravi Gregor Kranjec, zadovoljni s kulturo odlaganja smeti. Na določenih mestih pa se pokažeta tako brezvestnost ljudi kot neučinkovitost redarstva. V Postojni je to ekološki otok na parkirišču pod pokopališčem ob Titovi cesti, kamor dnevno dovažajo vse mogoče stvari, od pohištva do nevarnih odpadkov. Kot so sporočili z Medobčinskega redarstva, so letos obravnavali 11 zadev s področja nepravilnega oz. nedovoljenega odlaganja odpadkov. Sprožili so  3 postopke o prekrških, v ostalih primerih kršiteljev ni bilo mogoče določiti,  zato je bila odstranitev nepravilno odloženih odpadkov naložena lastnikom zemljišč. Več v prispevku. 

Foto: Polona Škodič 

Križna jama je že več let lastnica certifikata mednarodnega združenja turističnih jam. Obnoviti ga mora vsako leto. Merila so stroga, certifikat imajo le tri slovenske jame. Društvo ljubiteljev Križne jame, ki jamo upravlja, pa se pripravlja na vrhunec turistične sezone. Čeprav je zanimanje za daljši obisk jame izredno, so pri društvu še vedno zavezani njenemu varovanju. Obisk vodnega dela ostaja omejen.

Foto: spletna stran DLKJ 

Mladinski klub Nade Žagar tudi letos zadnji vikend v mesecu juniju pripravlja Festival bistr´ških bendov. Glasbeno dogajanje na vrtu Sokolskega doma že enajst let privablja ljubitelje lokalnih glasbenikov in druženja, obiskujejo pa ga vse generacije. V času festivala bodo v Sokolskem domu poleg fotografij in likovnih del razstavljeni tudi unikatni ročni izdelki lokalnih ustvarjalcev.  Dvodnevno dogajanje pa letos organizira mlajša ekipa Mladinskega kluba Nade Žagar.

Foto: fb Festival bistr´ških bendov 

Na pročelju hiše na Ljubljanski cesti 26 v Postojni, v kateri se je leta 1931 rodil eden najvidnejših sodobnih slovenskih skladateljev in pedagogov Alojz Srebotnjak (1931-2010), so danes odkrili spominsko ploščo.
 
   Ploščo z napisom V tej hiši se je 27. junija 1931 rodil zaslužni profesor Alojz Srebotnjak, slovenski skladatelj so odkrili soproga Dubravka Tomšič Srebotnjak, sin Martin Srebotnjak in župan Igor Marentič.

S tem se občina in krajevna skupnost Postojna “poklanjata enemu od velikanov na področju kulture”, je v nagovoru poudaril župan. “Ponosni smo, da je bil Alojz Srebotnjak Postojnčan,” je dejal in dodal, da je skladatelj rad zahajal v Postojnoin se družil z domačini.

Kot je v izjavi za STA dejala pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak, bi bil soprog zelo vesel, če bi vedel za današnji dogodek. Sin, režiser Martin Srebotnjak, ki se je dogodka udeležil z družino, je dodal, da se je oče na stara leta še posebno v poletnih mesecih zelo rad vračal v Postojno, kjer je v hladu rojstne hiše tudi ustvarjal.

Spominsko ploščo, za katero je lani dala pobudo krajevna skupnost, je zasnovala arhitektka Erika Merše Logar, izdelal pa jo je kamnosek Dušan Kobe. Postojnase je Srebotnjaku poklonila že leta 2009, ko mu je ob praznovanju 100. obletnice pridobitve mestnih pravic podelila naziv častni občan.

Srebotnjak se je rodil v Postojni lesnemu trgovcu in posestniku Alojzu Srebotnjaku in Viktoriji Ukmar. Tukaj je končal tudi osnovno in srednjo šolo. Leta 1958 je na Akademiji za glasbo v Ljubljani doštudiral iz kompozicije, ki jo med letoma 1970 do 2001 tam tudi poučeval.

Njegov zelo obširen in raznolik opus obsega raznovrstna instrumentalna dela, vokalno-instrumentalno glasbo, zborovsko glasbo in glasbo za film in oder. V mnogih delih je skladatelj, ki je bil trdno povezan s svojim rodnim kraškim zaledjem, blestel v prefinjenih obdelavah ljudskega izročila.

Njegove skladbe so postale del železnega repertoarja mnogih solistov, ansamblov in zborov. Med zborovskimi skladbami so posebej priljubljeni Bori Srečka Kosovela, ki jih je uglasbil že pri rosnih osemnajstih letih. Med večjimi vokalno-instrumentalnimi deli izstopata Škofjeloški pasijon in Ekstaza smrti.

V današnjem spremljevalnem kulturnem programu je Mešani pevski zbor Postojnazapel tri njegove skladbe: Vesna, V krčmi in Rezijanska.

Skladatelj, ki se je izpopolnjeval tudi v tujini, je za svoja dela prejel številne nagrade. Med najpomembnejšimi sta Prešernova nagrada za življenjsko delo (1999) in Kozinova nagrada Društva slovenskih skladateljev (2000), prejel pa je tudi več nagrad za filmsko glasbo.

Žirija, ki mu je podelila Kozinovo nagrado, je zapisala, da “brez njegovih del ni mogoče predstaviti slovenske glasbe v vseh njenih razsežnostih”.

Srebotnjak je umrl 1. decembra 2010 v Ljubljani v 80. letu starosti po dolgi bolezni.
 

Foto: postojna.si 

 Vlada se je danes seznanila tudi z informacijo o posledicah, ki bodo nastale za Slovensko vojsko po izteku odložnega roka iz odločbe ustavnega sodišča o razveljavitvi uredbe o državnem prostorskem načrtu za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna. S sklepom je vlada vsa pristojna ministrstva zavezala k pripravi novega prostorskega načrta.
 
 Ta mora temeljiti na v preteklosti že usklajenih izhodiščih. Ministrstvo za okolje in ministrstvo za obrambo morata vlado tudi redno seznanjati o poteku aktivnosti. S tem je vlada tudi upoštevala ugotovitve obrambnega ministrstva, da je še pred razveljavitvijo obstoječega državnega prostorskega načrta treba takoj pristopiti k pripravi novega. Kot so še navedli na ministrstvu, je treba tudi preprečiti poskuse lokalnih skupnosti, da uveljavijo interese po bistveni omejitvi ali celo zaprtju vadišča.

Vadišče ima v sistemu obrambe države sicer strateški pomen, saj je edino tovrstno območje, kjer lahko Slovenska vojska izvaja usposabljanja za potrebe obrambe države in izpolnjevanja zahtev zavezništva. Ustavno sodišče je lani novembra ugotovilo, da zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor in zakon o vodah nista v neskladju z ustavo, razveljavilo pa je uredbo o državnem prostorskem načrtu z odložnim rokom enega leta.

Ključna posledica, ki bo po ugotovitvah ministrstva za okolje in ministrstva za obrambo nastala z razveljavitvijo državnega prostorskega načrta, je zaustavitev načrtovanega ciklusa investicij v posodobitev vadišča. To ne bo imelo negativnih učinkov le za Slovensko vojsko, ampak tudi za lokalno okolje. Slovenska vojska bo morala določeno sodobnejšo vadbeno infrastrukturo uporabljati v tujini, kar bo imelo tudi finančne posledice, so opozorili.

Z razveljavitvijo državnega prostorskega načrta pa z uporabo poligona sicer ne bodo prenehali. Na tem območju bodo ohranili obstoječe stanje, ki pa ne omogoča izvajanja vseh vadbenih aktivnosti, ki jih zahteva sodobna vojaška organizacija. To bo imelo vpliv na usposabljanje Slovenske vojske, prav tako pa ne bo mogoče izvesti investicij, ki bi imele učinek na povečanje varnosti pri uporabi poligona, so navedli na ministrstvu za obrambo.

Obrambno ministrstvo tako po izteku odložilnega roka ne bo moglo več izvajati prostorsko že načrtovanih projektov za posodobitev in nadgradnjo vadišča Poček in strelišča Bač. “Usposabljanje Slovenske vojske na tem edinem območju v Sloveniji je tudi nepogrešljivega pomena za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz ciljev sil in ciljev zmogljivosti zavezništva,” so še zapisali.