Novice

  • LIV KOLESA NAMERAVAJO SANIRATI IN OKREPITI

    Družbo Liv kolesa, izdelovalca transportnih koles vseh vrst in samokolnic s približno 160 zaposlenimi, namerava novi lastnik SPV Liv do konca leta sanirati in prestrukturirati, nato predvidevajo njeno rast. Solastnik SPV Liva nizozemski Konindustries bo v Postojno prenesel del svoje sorodne proizvodnje, za zaposlene naj ne bi bilo tehtnih sprememb.

    Direktor novega SPV Liva Franc Gregorčič iz družbe G4 Group iz Šmarjete na Dolenjskem, ki je približno polovični lastnik SPV Liva, je za STA povedal, da so Liv kolesa nedavno odkupili od Družbe za upravljanje terjatev bank, s katero so podpisali pogodbo o nerazkrivanju podatkov, nakup so plačali iz lastnih virov.

    Dejal je, da Konindustries sodi v sorodno branžo. V tem programu je 70 let, kar je bil tudi motiv za partnerstvo. Konindustries bo prinesel znanje s področij marketinga in trženja, del lastne proizvodnje in sinergijo. Solastnik G4 Group bo sodeloval z znanjem o organiziranju proizvodnje, prestrukturiranju in uveljavitvi sodobnih sistemov.

    Skupaj želijo postojnsko družbo “spraviti na zeleno vejo”, potem pa jim bo “logično odprta pot naprej”.

    Glede zaposlenih je Gregorčič zagotovil, da za te “ostaja vse enako”. “Ta trenutek že iščemo dodatne proizvodne delavce, ki jih težko dobimo”, je dejal in pristavil, da bodo prestrukturiranje izvedli predvsem v pisarnah, kjer bodo posodobili informacijski in sistem dela. “Mogoče bo prišlo do kakšnega prenosa v proizvodnjo – manjši popravki, nič kaj velikega se ne bo dogajalo,” je zatrdil.

    Potrdil je tudi javno dostopne podatke, po katerih se je poslovanje podjetja Liv kolesa iz izgube obrnilo pred letoma. Lani so prodajne prihodke okrepili za približno 12 odstotkov na 14,2 milijona evrov, 85 odstotkov prihodka so ustvarili v tujini. Preteklo leto so končali s čistim dobičkom 24.000 evrov.

    Po sanaciji in prestrukturiranju družbe si obetajo višje zneske in letno rast približno za desetino. Sicer letos načrtujejo združitev proizvodnje v Hruševju in Postojni. Hruševski obrat želijo namreč zapreti in njegovo proizvodnjo brizgane plastike skupaj s tam zaposlenimi v Postojni vključiti v proizvodnjo pod isto streho.

    Prečesali bodo tudi ves proizvodni program in “se pripravili na novo zgodbo v prihodnjem letu”. Obseg proizvodnje nameravajo letos okrepiti za približno desetino, pri čemer bodo rabili dodatno delovno silo. Sicer pa bodo bolj kot količini sledili kakovosti, je napovedal.

    Gregorčič je pojasnil, da je skupino G4, ki jo od lani lastniško obvladuje s tremi sinovi, sicer izvršnimi direktorji, zrasla iz njegovega v Šmarjeti leta 1995 ustanovljenega Plastoforma.

    Ta je ob ustanovitvi zaposloval 35 ljudi,celotna skupina pa zdaj in skupaj z Liv kolesi zaposluje 1000 ljudi. V njeni lasti je sedem tovarn v Sloveniji in na Hrvaškem, ki med drugim delujejo na področjih plastike, kemije, predelave papirja, kovin in logistike. Prihodki skupine naj bi letos presegli 100 milijonov evrov. Letna rast skupine v vseh pogledih dosega približno desetino.

    Šmarješki Plastoform je sicer dobavitelj komponent za vozila za prosti čas, za prikolice, avtodome in podobna vozila. Eden Plastoformovih kupcev je novomeška Adria Mobil, svoje komponente dobavljajo še vsem večjim izdelovalcem navedenih vozil. Usmerjajo se tudi na področja agrikulture, namenskih vozil in vlakov. Zaposluje 250 ljudi.

    Skupina sicer v razvoj in širitev vlaga ves letni denarni tok, ki v povprečju dosega 12 milijonov evrov. V matični Šmarjeti končujejo približno pet milijonsko naložbo povečanja tovarne z dodatnimi proizvodnimi in s skladiščnimi prostori ter z dodatno opremo.

    V trebanjskem Akripolu so razširili proizvodne površine, skladišče in opremo, v senovškem Papirotiju bodo širili proizvodno halo, širijo tudi obrat Plastoforma na Blanci, je še navedel Gregorčič.

    Avtor:STA
  • PIVKA ZAČENJA PROIZVODNJO V NOVI GORICI

    Pivka perutninarstvo v teh dneh začenja proizvodnjo mesnih izdelkov v Novi Gorici. Prvi izdelki iz novega obrata bodo na trgovskih policah sredi julija. V Novo Gorico so že napotili 29 zaposlenih, tam se jim bo pridružilo še pet domačinov. Postopno naj bi se število zaposlenih dvignilo do 70. 

    Pivka perutninarstvo je na Kalu na tisoč kvadratnih metrih proizvedla tri tisoč ton piščančjih barjenih izdelkov, prostori v Novi Gorici pa merijo kar sedem tisoč kvadratnih metrov. V praznih prostorih na Kalu zdaj vzpostavljajo oddelek za začinjeno meso za peko in žar. 

    Vir: Pivka perutninarstvo 

  • KUL(TURNE) POČITNICE NA ZELENEM KRASU

    Šolarji z raziskovalno žilico bodo naslednji teden uživali v Kulturnih počitnicah na Zelenem krasu. Vsak dan bodo spoznali drugo ustanovo in njeno delo. V počitniškem programu so se že drugo zapored združili Notranjski muzej Postojna, Park vojaške zgodovine Pivka, grad Prem, Ekomuzej Pivških presihajočih jezer in Notranjski regijski park. Letos jih bo avtobusna lepše izpred Notranjskega muzeja odpeljal ob 8. uri in jih pripeljal nazaj ob 16. uri. 

    Na obisku Notranjskega regijskega parka se bodo mladi naravoslovci preizkusili v orientaciji na zemljevidu, terensko delo pa opravili na Cerkniškem jezeru. Na Premu bodo spoznavali grad, Dragotina Ketteja in tamkajšnje studence. V Parku vojaške zgodovine se bodo za nekaj ur prelevili v vojake in se pod budnim očesom  komandanta na vojaškem poligonu najprej preizkusili v različnih vojaških spretnostnih vajah in se nato podali raziskovat utrdbe na Primožu. Ob pastirskih igrah se bodo zabavali v Muzeju Pivških presihajočih jezer in spoznavali tamkajšnjo naravo. Delavnice, ki jih bodo zanje pripravili v Notranjskem muzeju Postojna, pa bodo minile v znamenju 100. obletnice zaključka 1. svetovne vojne. Spoznali bodo zaledje prve svetovne vojne in si izdelali vazo iz ponaredka tulca granate.

    Foto: Notranjski muzej Postojna 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • “PROBLEMOV NIMAMO, KER JIH NE USTVARJAMO”

    V petek so se na slovensko-hrvaški meji oziroma na mejnem prehodu Babno Polje-Prezid srečali predstavniki sosednjih občin Loška dolina in Čabar, mejnih in drugih organov ter organizacij in društev z obeh strani meje, ki se vsakodnevno srečujejo. Občini odlično sodelujeta, nikoli pa se nista še združili v okviru  sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško Interreg, za katerega je na voljo evropski denar. Župan Janez Komidar upa, da bodo naslednji poskusi uspešni. Največ možnosti za projektno sodelovanje vidi na področju zaščite in reševanja, saj se ljudje z obeh strani meje združujejo in si pomagajo že zdaj. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin