Rakovški osnovnošolci so šolski prag prestopili s posebnim pričakovanjem in prijetnim vznemirjenjem. Šolsko leto 2018/2019 je za Osnovno šolo Jožeta Krajca Rakek zgodovinsko. Šola bo dobila športno dvorano, na katero čaka že trideset let. Čeprav delovišče ob šoli ni moteče, pozornost ne bo odveč, pravi ravnateljica mag. Anita Knez.
V novem šolskem letu osnovno šolo obiskuje 184.169 učenk in učencev na 455 matičnih osnovnih šolah in ter 319 podružnicah. Najmanjša matična šola v Sloveniji je OŠ Rudija Mahniča – Brkinca s Pregarij, kjer je 23 učenk in učencev. Največja matična osnovna šola je OŠ Ivana Cankarja Vrhnika s 1.056 učenci.Sicer bo v novem šolskem letu zaprta ena podružnična osnovna šola, in sicer podružnica Podpreska pri OŠ dr. Antona Debeljaka Loški Potok.
Na osnovnih šolah je bilo v šolskem letu 2017/18 zaposlenih 11.934 učiteljic in učiteljev obveznega programa, 4.902 učiteljic in učiteljev razširjenega programa ter 1.813 drugih strokovnih delavcev.
Srednje šole bo obiskovalo okrog 73200 dijakinj in dijakov, od tega jih bo v prvih letnikih približno 19.600. Dijakinj in dijakov bo skoraj toliko kot lani, tistih, ki bodo prvič prestopili prag srednjih šol, pa bo dobrih dva tisoč več.
Od šolskega leta 1993/94, odkar šolsko ministrstvo znbira te podatke, je bilo ukinjenih 62 podružničnih šol, 15 podružničnih šol pa se je preoblikovalo v samostojne matične šole.
Na 5 podružničnih šolah v novem šolskem letu nimajo vpisanih učencev v 1. razred.
Na področju srednjega šolstva bo delovalo 111 javnih srednješolskih zavodov (v to številko so šteti šolski centri kot celota) oziroma srednješolske programe bo izvajalo 143 srednjih šol ( to pa je številka, ki zajema vse enote posameznih šolskih centrov).
V šolskem letu 2018/2019 bo delovalo 54 javnih glasbenih šol in 15 zasebnih. Javne glasbene šole bo obiskovalo predvidoma 20.930 učencev, zasebne pa predvidoma 1.400 učencev.
Vir: Ministsrvo RS za izobraževanje, znanost in šport
Cilj projekta Kras.Re.Vita je izboljšati stanje naravovarstveno najpomembnejših delov travišč in barjanskih površin na Cerkniškem jezeru in Planinskem polju. Med številnimi aktivnostmi projekta je tudi gospodarjenje s kmetijski zemljišči, ki bo na vlažnih travnikih omogočilo preživetje nekaterih redkih in občutljivih živalskih in rastlinskih vrst. Med njimi je tudi ptica kosec. Na Cerkniškem jezeru so letos našteli rekordnih 113 pokočih samcev, kar je največ v Sloveniji. Na Planinskem polju koščevo število niha. Letos so jih našteli 23. Zadnji popis je v začetku junija in potem se začne košnja, marsikateri mladič smrti ne ubeži. Ker je kosec ena izmed ciljnih vrst projekta Kras.Re.Vita, želijo stanje kosca na Planinskem polju ohranjati in izboljšati. Blaž Blažič, ki v Notranjskem muzeju Podtojna dela na projektu, napoveduje tudi veliko sodelovanja z domačini, sploh z lastniki zemljišč.
V soboto dopoldne se je v Jelšanah odvijal protestni shod. Prebivalci so dobro uro neprestano prečkali prehod za pešce sredi vasi, na obeh straneh prehoda – proti hrvaški meji in proti Ilirski Bistrici so nastajale kolone. Jelšanci in drugi prebivalci, ki živijo vzdolž močno obremenjene državne ceste, so skušali opozoriti na nevzdržne razmere v prometu. Civilna iniciativa bo proteste nadaljevala.
Kmetija odprtih vrat Levar z Dolenjega Jezera je od Cerkniškega jezera oddaljena le 300 metrov. Njena posebnost je ohranjanje ljudskega izročila in to ne samo kulinaričnega, čeprav smo izvedeli tudi, kako skuhati pijane štruklje in farške kapce. Gospodarja Frenk in Jolanda Levar ljudsko izročilo domačega kraja ohranjata tudi kot člana Pevske skupine Jezerci, ki prepeva prav pesmi z Dolenjega Jezera in okolice.