Občina Ilirska Bistrica, TIC Ilirska Bistrica, Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom in bistriška enota Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica v sodelovanju z več društvi v Ilirski Bistrici tudi letos pripravljajo Kmetijsko tržnico. Rdeča nit letošnje dvodnevne prireditve je 110-letnica uradne žganjekuhe v Brkinih. Ob tej priložnosti so na TIC-u Ilirska Bistrica poskrbeli za presenečenje.
Foto: ilirska-bistrica.si
Skrivnostni Predjamski grad je v 15. stoletju nudil zatočišče svojemu najslavnejšemu stanovalcu Erazmu Predjamskemu. Tragična zgodba roparskega viteza je bila v zgodovini velikokrat zapisana, pritegnila je že Valvazorja. Kar nekaj let pa je zorela tudi v mislih ilustratorke Nejke Selišnik iz Postojne, ki je pri Mohorjevi založbi pred kratkim izdala slikanico o neustrašnem plemiču. Legenda o Erazmu jo je očarala že v 2. razredu osnovne šole. Slikanico bo predstavila danes na domu roparskega viteza.
V Kulturnem domu Postojna se začenjajo vpisi za novo abonmajsko sezono. V ponudbi je sedem predstav za odrasle in prav toliko predstav za otroke. Kot je povedala vodja doma Katja Jordan, so se, kot običajno, poskušali prilagoditi željam in okusu gledalcev. Podrobnosti o ceni in kaj ta vključuje, si lahko ogledate na spletni strani Kulturnega doma in Občine Postojna. Žal pa letos ne bo abonmaja za ljubitelje narodno zabavne glasbe, ki so ga poskusno uvedli lani.
Dvaindvajseto večernico prejme Anja Štefan za pesniško knjigo za otroke Drobtine iz mišje doline, poroča Večer, ki nagrado za najboljše otroško in mladinsko izvirno leposlovno delo tudi podeljuje. Izročili ji jo bodo 27. septembra v Murski Soboti v okviru 23. srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede.
Kot piše v utemeljitvi, se izvrstna pesniška zbirka Drobtine iz mišje doline, ena najboljših sodobnih knjig poezije za otroke, osredotoča na življenje mišk kot pesemskih junakov: ti so drobni, a v svoji ustvarjalnosti v resnici veliki – zazrti so v lepoto sveta, igro besed, a tudi v manj prijetne resnice sodobnega časa, zato je zbirka izjemno aktualna.
Ena najbolj prepričljivih pesmi je Le pogumno, le za mano – upanje v možnost boljšega sveta se posredno, a natančno izrazi v sklepnih verzih besedila, ki ob tem ohranja poetiko sporočilnega minimuma. Ta je značilna tudi za druga besedila, tudi tista s “tabujskimi” motivi – ko okoli miške, ki je jedla grah, “grmi”, da “vsak beži” (Grah) ali smrt prepreči miši in mišjaku, da bi pojedla medenjak (Medenjak).
Posodobitve izštevank (An ban), naštevalnih otroških ljudskih pesmi (Je miška, miška, miška nesla lešnik) in drugih besedil (Če miš prinese ti drobiž …) so inovativne, taki so tudi zvočna igra (Sir), ritem in ponavljanje; pesmi zato omogočajo prepričljivo interpretativno branje najmlajšim.
Izročilo in aktualna sporočila se zlijejo v mozaično sestavljanko mišjega sveta, ki ga določa igrivost kot temeljna možnost doživljanja sveta. Ob tem je na njenem ozadju povsem jasno vpisana pot v “boljši svet”; a ne z velikimi in še manj moralističnimi besedami, ampak z “drobtinami” – krhkimi, skorajda nevidnimi okruški iz “življenjca”, v katerem je možna iskrena vera v resnico, vrednote in lepoto.
Ne glede na to, da komisija pri odločanju ne upošteva likovne plati knjig, je ob tej slikanici vendarle treba posebej poudariti pomen ilustracij Alenke Sottler, ki z nizanjem in prepletanjem mišjih likovnih trenutkov (hišk, mačk, tačk in mišk) odlično nadgrajujejo “gladko nitko besed”, je v utemeljitvi zapisal predsednik žirije Igor Saksida.
Za nagrado večernice so bili letos nominirani še Jana Bauer za otroški roman Groznovilca in divja zima, Miroslav Košuta za zbirko ugank Ponikalnice, Maša Ogrizek za pustolovsko knjigo Gospa s klobukom in Suzana Tratnik za mladinski roman Tombola ali življenje!
Prebivalci, ki živijo ob močno obremenjeni državni cesti Jelšane-Ilirska Bistrica-Ribnica, so spet pripravili protest, s katerim so opozarjali na nevzdržne razmere v prometu. V nedeljo ob 9. uri zvečer sta sočasno potekala protesta na Topolcu in v Obrovu. Domačini so neprestano prečkali cesto, nastale so kolone tovornih in drugih vozil. Po protestih v Jelšanah in v Podgradu odziva s strani pristojnih služb še ni. Prebivalci si želijo, da bi država ustrezno ukrepala, sicer bodo pritisk še naprej stopnjevali.