Število goljufij na spletu narašča tudi za 30 odstotkov na leto. Lani so na državni ravni prejeli okrog 2000 prijav oškodovancev s skupno škodo več kot 30 milijonov evrov. Koprski policisti so prvi v državi ustanovili delovno skupino za preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj.
Kot je povedal Črtomir Kuret iz sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Koper, so na območju uprave leta 2024 zabeležili 190 primerov spletnih goljufij, v katerih so bili posamezniki ogoljufani za skupaj več kot dva milijona evrov. Številke strmo naraščajo: v letu 2022 so obravnavali 71 prijav goljufij, leto pozneje pa 118.,
Koprski policisti so zato novembra lani ustanovili delovno skupino za preiskovanje spletnih goljufije. Vodja skupine je policistka Darja Štembergar, v skupini pa delujejo policisti in kriminalisti specialisti s področja računalniške kriminalitete. Glavni cilji skupine so predvsem hitro odzivanje na prijave spletnih goljufij in poenotenje preiskav z istimi značilnostmi. Trenutno obravnavajo okrog 80 prijavljenih goljufij, njihova skupna škoda je približno 400.000 evrov. Opazili so, da poti ukradenega denarja največkrat vodijo v tujino.
Na območju PU Koper se najpogosteje srečujejo s petimi oblikami spletnih goljufih. Največkrat gre za lažna e-sporočila ali spletne strani, ki poskušajo od uporabnika pridobiti občutljive podatke, kot so bančni podatki in gesla, lažne investicijske ponudbe, ki obljubljajo visoke donose z nizkimi tveganji, ogromno pa je tudi tako imenovanih goljufij BEC, kjer storilci prestrežejo e-korespondenco podjetij in v sklopu obstoječega ali novega posla spremenijo številko bančnega računa, kamor je treba nakazati denar.
Prav tako beležijo številne goljufije prek družbenih omrežij, kamor sodijo tudi romantične goljufije, in lažne spletne trgovine, ki ponujajo poceni izdelke, ki jih uporabnik ne prejme ali pa so te izredno slabe kakovosti.
Policisti so poudarili, da je pomembno spletne goljufije takoj prijaviti, kar poudarjajo tudi banke. Dodajajo, da je v primeru suma zlorabe v spletni banki priporočljiva takojšnja prijava v mobilno banko, saj s tem lahko prekinemo morebitno sejo prevaranta v spletni banki. Če pa sumimo, da smo bili žrtev spletne bančne prevare, lahko reklamacijo ali sum prijavimo svojemu skrbniku ali osebno v poslovalnici. Pomembno je, da to storimo čim prej. Treba je tudi vedeti, da banke ali hranilnice nikoli ne zahtevajo, da stranke vnašajo svoje prijavne podatke ali podatke o karticah v spletne povezave, poslane prek elektronskih ali SMS-sporočil. To je lahko prvi znak prevare. “Če dvomite o verodostojnosti prejetega sporočila, ga raje vedno preverite neposredno pri svoji banki ali hranilnici.”
Foto: PU Koper