Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Breda Božnik je danes ob robu vsakoletnega izobraževalnega srečanja Reha v Portorožu podelila nagrade delodajalcem za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov. Nagrajena so podjetja Centernorma, Eurobox, Dobrovita in Želva. Eurobox iz Podskrajnika je priznanje prejelo v skupini srednjh družb.  Nagrada je posebna oblika  družbenega priznanja delodajalcem, s katero pridobijo pravico do uporabe promocijskega logotipa Invalidom prijazno podjetje. Prejemniki nagrad so dokaz, da so invalidi ob ustrezni podpori in priložnosti pomembni člani delovnega kolektiva, so prepričani na ministrstvu.

Odbor, ki je izbiral letošnje nagrajence, je pri odločanju upošteval število in delež zaposlenih invalidov, fizično in psihosocialno dostopnost delovnega mesta, spodbujanje poklicne in zaposlitvene rehabilitacije invalidov, širši družbeni vpliv, osveščanje in promoviranje zaposlitvenih možnosti invalidov, ter inovativnost pri zagotavljanju enakih možnosti za zaposlovanje in ohranjanje zaposlitev invalidov. 

Za Eurobox je priznanje prevzela Bernarda Brezec Kraj (četrta  z leve) 

Vir: Ministrstvo RS  za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 

Jutri bo na cestah v smeri Postojna-Luka Koper občasno povečan promet vojaških vozil, namenjenih na Norveško. Oprema in vozila v konvoju so del slovenskega vojaškega kontingenta, ki bo oktobra in novembra sodeloval na vaji zavezništva Trident Juncture 18. Na vaji bo sodelovalo več kot 40.000 udeležencev iz 30 zavezniških in partnerskih držav.

Fotografija je simbolična. 

Ruševine baročnega dvorca Haaberg stojijo v bližini Planine pri Rakeku, na platoju nad reko Unico. Dvorec je naslednik srednjeveškega gradu, ki je bil na vzpetini nad njim kot grad Unec prvič omenjen leta 1295. Ostanke gradu, ki se je bohotil na strateško pomembni legi, danes imenujemo Staru grad nad Uncem. Z domačinom iz Planine in poznavalcem domače zgodovine Andrejem Milavcem pa  smo se pogovarjali o dvorcu Haasberg, njegovih lastnikih in usodi.   omačin in poznavalec gradu Hassberg Andrej Milavec.

V Kulturnem domu Postojna se bo jutri začelo 57. Linhartovo srečanje. Postojna bo najboljša ljubiteljska gledališča Slovenije in zamejstva gostila že štirinajstič . V spremljevalnem delu srečanja bosta na ogled dve predstavi, v tekmovalnem pa sedem.  Med štiriindvajsetimi predstavami je najboljših sedem na regijskih srečanjih izbral državni selektor Damjan Trbovc. 3-članska žirija v postavi  Tea Glažar, Renato Jenček in Anže Virant bo z matičkom nagradila najboljšo predstavo v celoti in za presežke festivala podelila še dva do tri matičke.

Linhartovo srečanje poteka v organizaciji JSKD, z levjim deležem postojnske izpostave, Kot je povedala koordinatorica izpostave Silva Bajc,  gledališča s postojnske izpostave padejo skozi sita območnih in regijskih srečanj. Linhartovo srečanje tudi letos poteka ob močni podpori Občine Postojna. Kot je dejal župan Igor Marentič, je festival Postojni v čast.

Vodja Območje izpostave JSKD Postojna Silva Bajc in direktor festivala Matjaž Šmalc 

Kot smo poročali, je požiralniški sistem Vodonos na Cerkniškem jezeru priročno odlagališče odpadkov. Največ je odpadkov z vrtov, zato sta ste tam že dodobra udomačili tujerodni in invazivni rastlini topinambur in japonski dresnik. Slednji velja za eno najbolj agresivni rastlin. Rastišča tujerodnih vrst na celem območju parka popisuje Notranjski regijski park, ponekod invazivke tudi odstranjuje.

Na Ministrstvu RS za okolje in prostor pojasnjujejo: »V okviru projekta »LIFE Stržen Notranjski regijski park« je bil pripravljen popoln popis vseh točk kjer prihaja do odlaganja odpadkov, kot rezultat tega je predviden tudi dogovor med parkom, Zavodom RS za varstvo narave ter Inšpektoratom RS za okolje in prostor (IRSOP) za sistematično ukrepanje na tem območju.«

 Topinambur in japonski dresnik sta invazivni in tujerodni vrsti. V skladu z Zakonom o ohranjanju narave je naseljevanje rastlin in živali tujerodnih vrst v naravo prepovedano. Za izjeme je potrebno dobiti dovoljenje, kar pa je v primeru invazivnih vrst malo verjetno.

Inšpektor Inšpekcije za okolje in naravo lahko v primeru Vodonosa odredi povzročitelju naselitve tujerodnih vrst, če je ta ugotovljen, njihovo odstranitev. Poudarjajo pa, da je pri široko razširjenih vrstah, ki se tudi same zelo uspešno razširjajo (na primer japonski dresnik ob vodotokih), težko dokazati odgovornost posameznika za naselitev teh vrst.

Kdo mora sicer odstraniti nelegalno odložene odpadke, če povzročitelja ne poznamo?  Če je zemljišče v lasti države ali občine, mora občinska inšpekcija odvoz odrediti izvajalcu javne službe ravnanja z odpadki.  Če ne gre samo za komunalne odpadke, odstranitev odredi državna inšpekcija službi, ki je pristojna za ravnanje z določenimi vrstami odpadkov.

Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi odstranitev komunalnih odpadkov občinska, drugih odpadkov pa državna inšpekcija lastniku ali drugemu posestniku zemljišča.

Če povzročitelj ni znan, stroške nosi lastnik zemljišča, če posest izvaja druga oseba, pa ona, pojansjujejo na okoljskem ministrstvu. 

Inšpekcija za okolje in naravo se bo podala tudi v Vodonos, zagotavljajo.