Po enoletnem delu in raziskovanju so se jamarji Luka Biščak, Albert Ličan in Jaka Jakofčič skozi strop najvišje Martelove dvorane v Škocjanskih jamah prebili v nove rove, približno 70 do 80 metrov nad sedanjo strugo reke Reke. Omenjena rova, visoka med 30 in 50 metrov in prav takšne širine, predstavljata nekdanjo strugo reke Reke. Dobro je, da so jamarji različno usposobljeni, pravi Postojnčan Jaka Biščak. Sam je v prvi vrsti plezalec. Tudi pri odkrivanju neznanega, mu je plezalno znanje prav prišlo. Poudarja, da je za jamarji stala predana ekipa. Takšno jamarsko odkritje pride na sto let, pravi.  V Škocjanskih jamah je prvo po letu 1904.

Dež, ki je v petek in soboto zajel večji del države,bo zjutraj pa oslabel. Gladine rek so se zaradi za januar neobičajnega deževja ponekod močno dvignile. Naraščanje gladin rek na Agenciji RS za okolje (Arso) danes pričakujejo predvsem v južni polovici države. Danes in v naslednjih dneh se bo vodnatost na notranjskem in dolenjskem krasu povečevala, kraška polja se bodo ojezerila.
Pozno zvečer so na Arsu izdali rdečo stopnjo ogroženosti za poplave za porečje reke Reke. Zaradi poplavljanja reke in njenih pritokov imajo gasilci na tem območju že od sobote precej dela.  Poplavlja ob reki Reki in nekaterih drugih vodotokih, v Ilirski Bistrici pa so imeli težave tudi z meteorno vodo. Gasilci so zaradi poplavnih in meteornih vod večkrat posredovali tudi v občinah Postojna in Pivka ter v Dolenji vasi pri Cerknici.

Na Ilirskobistriškem je minulo noč med drugim meteorna voda v naseljih Jasen, Vrbovo in Vrbica ogrožala stanovanjske hiše. Posredovali so gasilci, ki so očistili odtoke in namestili protipoplavne vreče.V enem primeru so imeli težave tudi gasilci sami. Okoli 1.30 se je v naselju Prem v občini Ilirska Bistrica na gasilsko vozilo, ki se je vračalo z druge intervencije, prevrnil telefonski drog. Gasilci so odstranili telefonske kable, tako da je vozilo lahko odpeljalo naprej.

Območje Ilirske Bistrice je ob 11. uri obiskal minister za okolje in prostor Jure Leben. 

Zaradi poplavljenih cestišč so v nedeljo (ob 7. uri) zjutraj zaprte:  glavna cesta Ilirska Bistrica – Ribnica – Postojna, med Dolnjo Bitnjo in Gornjo Bitnjo in regionalne ceste  cesta Divača – Ribnica, pri Bujah,  Vipava – Mance – Štanjel.
in Logatec – Rovte, pri odcepu za Medvedje Brdo. Zaradi vode na cestišču pa je na regionalni cesti Ilirska Bistrica – Knežak – Pivka promet močno oviran.

Zaradi obilnih padavin, ki so povzročile motnost vode, morajo vodo pred uporabo prekuhavati uporabniki vodovodnih sistemov Ilirska Bistrica in Suhorje. 

Kot je za STA pojasnila hidrologinja na Arsu Florjana Ulaga, je tak pretok rek sicer neobičajen za ta letni čas, ne pa tudi toliko padavin, le da je januarja običajno padal sneg in ne dež. “Začetek februarja je lahko zelo dinamičen. Če se spomnimo pred petimi leti se je ravno v tem času začel žled, ki so mu sledile silovite poplave na Notranjskem. Ni pa zelo običajen trenuten scenarij s toliko snega, dežja in tako visokimi temperaturami, kot smo jim priča te dni,” je še dodala.

Vir: STA, URSZR, PIC 

Fotografijo križišča za Ostrožno Brdo na cesti Ribnica-Buje nam je poslal Matija Morel. 

V zadnji mladinski oddaji “Mladi mladim” smo obiskali učence 5 razreda na OŠ Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice. 
Vsako leto si učenci izberejo več projektov, v katerih sodelujejo, med zadnjimi je bil projekt poimenovan “MobiTour”.
In za kakšen projekt gre? Poslušaj. 

Park vojaške zgodovine je obiskala delegacija Veleposlaništva Ruske federacije v Republiki Sloveniji na čelu z ruskim veleposlanikom v Sloveniji Dokujem G. Zavgajevom in predstavniki Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani. Pomemben obisk sta v Parku vojaške zgodovine sprejela župan Občine Pivka Robert Smrdelj in direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič. Visokim predstavnikom sta predstavila muzejsko ponudbo z zbirkami in razstavami ter načrte in vizijo za nadaljnji razvoj Parka. Veleposlanika je še posebej zanimala nova občasna razstava Življenje za c(es)arja, saj je posvečena zgodbi vojnih ujetnikov carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju. Razstava po besedah veleposlanika predstavlja pomemben doprinos k prizadevanjem za ohranjanje spomina na težko usodo in trpljenje več deset tisoč vojnih ujetnikov armade carske Rusije, ki kot delovna sila za svoje napore niso prejeli nobenega priznanja.  Zato je park vojaške zgodovine pohvalil za prvo muzejsko obdelavo te velike zgodovinske teme. Beseda je tekla tudi o možnostih sodelovanja z Ruskim centrom znanosti in kulture in ruskim veleposlaništvom pri nadaljnjih projektih Parka vojaške zgodovine, so sporočili iz pivškega muzeja.

Vir: PVZ 

Danes je svetovni dan mokrišč. Z izrazom mokrišče označujemo ekosisteme, kjer gre za povezavo med vodo in kopnim, oziroma med vodnim in kopenskim ekosistemom. Sama voda, kot snov,  še zdaleč ni ekosistem, prav tako to niso tla brez organizmov. Da lahko govorimo o ekosistemu, mora biti torej prisoten živi del narave – organizmi, razlaga biolog z Notranjskega regijskega parka Jošt Stergaršek. Najpomembnejša mokrišča na svetu so del t. t. ramsarskih območij. V Sloveniji imamo tri:  Sečoveljske soline, Škocjanske jame in presihajoče Cerkniško jezero, ki je, skupaj s slikovito kraško dolino Rakov Škocjan in čudovito Križno jamo, daleč največje.