Jaka Ule je veterinar iz Babnega Polja, ki je dejaven tako na terenu kot v ambulanti, znan pa je po svojem načinu življenja, ki ga že od mladih nog posveča predvsem živalim. Šolal se je v Ljubljani, kjer je hitro postal doktor veterinarske medicine. Domačini ga dobro poznajo prav zato, ker je rasel z divjimi in domačimi živalmi, saj so doma v Babnem Polju imeli pravcati azil za poškodovane ali ranjene prostoživeče in druge živali, ki so jih vzeli v oskrbo, dokler niso okrevale.

Veterinarstvo velja kot cenjen poklic in na starejših kmetijah so stare gospodinje še vedno bolj angažirane pri pomoči veterinarju, ko ta oskrbuje žival. Marsikje sicer ni tako in je veterinar ob prihodu na lokacijo večkrat prepuščen sam sebi in mora sam poskrbeti za žival. Zaradi napredka medicine in znanosti so danes živali deležne boljše in hitrejše oskrbe, vseeno pa je nekaj sistemskih in birokratskih težav, s katerimi se spopadajo veterinarji. Stvari v tem poklicu skoraj nikoli ne gredo po načrtu, veliko je odrekanja. Čeprav je treba imeti živali rad, gre predvsem zato, da v kritičnih trenutkih ohraniš mirno kri in razum, saj le tako lahko hitro in učinkovito pomagaš, pravi Jaka Ule. Več v prispevku.

Pred 8 leti je Kristjan Zadel z Bača doživel nesrečo z motorjem, ki ga je prikovala na invalidski voziček. Ni se vdal v usodo, vztrajal je, nedavno tega pa so ga razveselili tudi njegovi prijatelji, ljubitelji Tomosa iz okolica Pivke. Ves čas so potihem upali, da bi za svojega prijatelja našli zelo redko različico modela Tomos za invalide v izvedbi tricikla, ki jih je na trgu praktično nemogoče dobiti. Po nekaj dogodivščinah in zgodbah se jim je le nasmehnila sreča.

Iz Hrvaške so na skrivaj pripeljali motor in navdušili Kristjana, ki je prav tako naredil častni krog po domači okolici. Predsednik hrvaškega društva Robert Brumnjak je Kristjanu predal spominsko plaketo z narisanim triciklom in dejal, da Kristjana prihodnje leto pričakuje na vožnji po njihovem terenu. Sicer pa motor Kristjanovi prijatelji trenutno generalno obnavljajo. Celotno akcijo so poimenovali »Tomos brez meja« in Kristjan pravi, da je vesel in srečen, da ima tako dobre prijatelje. Poudarja, da je v slogi moč. Poslušaj.

Foto: Arhiv Kristjana Zadela

Enota Turizem, ki deluje v okviru Notranjskega regijskega parka, želi vsako leto dobiti  konkretne podatke, kdo so gostje na območju parka in kakšne so njihove dejavnosti, tudi od samih turističnih ponudnikov. Teh je v najvišji sezoni 38, s skupno 420 stalnimi ležišči, je povedala vodja enote Urška Ogrinc in dodala, da je letošnje leto po številu nočitev rekordno.

 Ponudnikom, ki so se na poizvedovanje parka odzvali, so povedali, da med gosti prevladujejo starejši pari, sledijo družine in tem mlajši pari. V povprečju v namestitvah ostajajo okoli dva dni. Dlje časa ostajajo na kmečkih turizmih in v vaseh okoli Cerknice. Gostje, ki bivajo v Cerknici, so namreč predvsem tranzitni. V povprečju gost  potroši nekaj manj kot 100 evrov dnevno. Poslušaj. 

Leto gre h koncu, na kar spominjajo tudi decembrske prireditve različnih društev in klubov, tudi Mažoretni twirlig in plesni klub Mace iz Cerknice jo je že pripravil. 

Klub je lani zamenjal predsedstvo. Po dolgih letih predsedovanja je Nado Skuk zamenjala Andreja Šeško Štern. Ko je povedala, so v klubu zelo zadovoljni s pogoji za treniranje, kot pravi, imajo celo najbolj idealne pogoje za treniranje tega športa v Sloveniji. Mace trenutno štejejo 40 članov, vpisujejo pa celo leto in se počasi že pripravljajo na pustni nastop. S Pustnim društvom Cerknica člani kluba redno in radi sodelujejo. Poslušaj. 

Foto: arhiv kluba 

V Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) za prihodnje leto napovedujejo razstavo enega najpomembnejših slovenskih umetnikov druge polovice 20. stoletja Zmaga Jeraja in julija retrospektivo slovenske ustvarjalke na področju umetniške grafike Adriane Maraž.

 Adriana Maraž, ki se je leta 1931 rodila v Ilirski Bistric in umrla leta 2015, sodi med najpomembnejše slovenske ustvarjalke na področju umetniške grafike, ki jo je prepoznala tudi tujina. Razstava bo raziskovala pomembnost umetničine prisotnosti v slovenskem prostoru likovne umetnosti druge polovice 20. stoletja. Predstavila bo izbor del, večinoma iz umetničinega grafičnega opusa.

Njene grafike prepletajo tri glavne teme, s katerimi se je ukvarjala: sedanjost, nesposobnost komuniciranja in dualnost oziroma mnogoterost stvari. Iskanje kompleksnih struktur mišljenja je umetnica vnesla v oblike običajnih predmetov. Razstava bo prvič osvetlila tudi druge oblike umetničinega umetniškega izražanja in mišljenja. Predstavljena bodo dela od študijskih do zrelih let, tudi risbe in slike, objekti in video projekcija.

Adriana Maraž, rojena v družini ustanovitelja znanega bistriškega fotoateljeja Maraž, Bogomirja, je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je študirala slikarstvo pri Maksimu Sedeju. Prejela je nagrado Prešernovega sklada za izvirne in tehnično izbrušene dosežke v grafičnem ustvarjanju.

Foto: Wikipedia