Novice

  • NAVDUŠILI TUDI MLADI BBC-JEVCI

    V prazničnem decembru je kulturno dogajanje v Cerknici kot običajno popestril Big band Cerknica, v jubilejnem letu je pripravil 15. Cerkniško jazzero, ki pa je bilo nekoliko rockovsko obarvano. Odlični glasbeniki, ki izhajajo iz vrst domačih godbenikov, so 27. decembra na odru kulturnega doma gostili prav tako odličnega pevca rocka in bluesa Matevža Šaleharja, znanega pod imenom Hamo.

    Z njim so se big bandovci letos podali v nekoliko drugačne vode od tistih, ki jih poznajo. A občinstvo tega ni občutilo. Izvrstne priredbe Hamovih pesmi, ki jih je za big band aranžiral njihov vodja Goran Krmac, so navdušile do zadnjega kotička polno dvorano in iz poslušalcev izvile veliko spontanih aplavzov. S Hamom je v Cerknico prišel tudi izjemni kitarist Peter Dekleva, ki je skladbam dodal piko na i. Spontane aplavze pa je big band od občinstva izvabil tudi v prvem delu koncerta, ko so igrali priredbe domačih in tujih pesmi. Pri nekaterih je s svojim glasom očarala Marjeta Prudič, ki jo imajo v ansamblu kar za »hišno« pevko. Predstavili so se tudi mladi glasbeniki, ki so začeli svoje znanje kaliti v big bandu; Luka Kraševec na trobenti, Vid Zigmund na saksofonu, Juš Kvaternik na bobnih in Anže Kranjc na kontrabasu.

    Obiskovalci koncerta so domov lahko odšli z novo zgoščenko, ki jo je Big band Cerknica izdal v letošnjem letu, ko praznuje 15 delovanja.

    Foto: BBC

    Avtor:Petra Trček
  • NAJVEČ GNEČE PRI ZDRAVNIKIH PRAV PRI NAS

    V zadnjem desetletju se število prebivalcev na enega zdravnika v vseh statističnih regijah znižuje, a so med regijami prisotne velike razlike, kažejo podatki NIJZ. Z zdravniki so najbolj preskrbljeni v osrednjeslovenski regiji, najmanj pa v primorsko-notranjski, kjer s 730 prebivalci na zdravnika močno odstopamo od slovenskega povprečja.

    Regije, v katerih so terciarni centri in kjer prihaja do zgoščevanja različnih specialnosti, imajo pričakovano najnižjo vrednost kazalnika, ob tem pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

    Kazalnik števila prebivalcev na enega zdravnika prikazuje, koliko prebivalcev v povprečju pokriva en zdravnik. Pri tem so upoštevani zdravniki vseh specialnosti, vključno z zdravniki specializanti in zdravniki brez specializacije, ki so bili na zadnji dan v opazovanem koledarskem letu zaposleni. Za primerjavo: če je pri nas 31. decembra 2016 en zdravnik pokrival 730 prebivalcev,  je v osrednjeslovenski regiji, kjer so prebivalci z zdravniki najbolj preskrbljeni, en zdravnik pokril 220 prebivalcev.

    Sta

  • ZAMENJALI BODO DVE LIPI

    Napoleonov drevored v Logatcu je dolg 1900 m in velja za najdaljši obcestni drevored v Sloveniji. Sestavljajo ga lipe in lipovci. Drevored so za naravni spomenik razglasili leta 1985.

    Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je poleti pregledal celoten drevored. Ugotovili so, da v drevoredu prevladujejo mlada drevesa, teh je 203, starih pa 71. 94 mladih dreves je na vzhodni strani, 109 na zahodni strani ceste. Vsa mlada drevesa imajo leseno varovalno ograjo. Starih dreves je 71, od tega 32 na vzhodni in 39 na zahodni strani drevoreda.

     Z občine Logatec so sporočili, da so konec novembra v drevoredu podrli dve lipi, ki sta bili v zelo slabem stanju.

     Na Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave so zabeležili, da se z vsemi znanimi arborističnimi metodami tema dvema drevesoma ne da več povrniti zdravja. Z Zavoda za varstvo kulturne dediščine so poslali enake ugotovitve z navodilom, da je potrebno drevesi odstraniti ter ju nadomestiti z mladimi.

     Odstranjevanje panjev sicer poteka na t. i. način razgradnje panjev, saj bi z mehansko odstranitvijo lahko poškodovali cesto. V drevoredu je po sanaciji lip zaradi žledu ostalo še 13 panjev, ki tudi še čakajo na razgradnjo in nadomestitev z novimi drevesi.   

    Zima sicer ni letni čas, ki bi bil zaradi posipanje cest s peskom in soljo obcestnim drevesom pisan na kožo. Kot so še sporočili z Občine Logatec, občina ter zavoda za varstvo kulturne dediščine in narave iščejo konkretne rešitve za zavarovanje lip.

    Vir: Občina Logatec

  • GODBA PRIPRAVILA BOŽIČNI BALET

    Cerkniški godbeniki so svojim zvestim poslušalcem ob koncu leta podarili že 44. božično-novoletni koncert, s katerim so 25. decembra napolnili športno dvorano osnovne šole. Letos so ga poimenovali Božični balet, saj je bila ena od osrednjih skladb balet Danzas del ballet estanzia, v katerem so predstavljeni motivi argentinskih pesmi in plesov.

    Koncert podpira občina Cerknica, saj je to obenem občinska prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti, zato je zbrane na začetku pozdravil župan Marko Rupar. Godbeniki so koncert začeli s skladbo, za katero je veljalo, da je izgubljena, a jo je Zveza slovenskih godb našla in spet izdala. Gre za delo z naslovom Fanfare za 850-letnico Ljubljane avtorja Bojana Adamiča, prvič odkar so našli njen zapis, pa jo je v Cerknici odigral trobilni ansambel Godbe Cerknica. Godbeniki so se občinstvu med drugim predstavili še z delom Četrte simfonije Alfreda Reeda, ki jo bodo igrali prihodnje leto na tekmovanju slovenskih godb, ter z vrsto drugih skladb. V drugem delu koncerta so gostili izvrstno pevko Nino Strnad in zbor ArtVoicess iz Grosupljega, ki sta oba navdušila. Na božično-novoletnem koncertu so številni godbeniki za dolgoletno delovanje v orkestru prejeli Gallusove značke, ki jih podeljuje javni sklad za kulturne dejavnosti, priznanja pa je podelila tudi Zveza slovenskih godb.

    Avtor:Petra Trček
  • BOŽIČKI NA MOTORJIH OBISKALI VDC

    Postojnski in bistriški motoristi iz klubov Springer Riders in Feistritz Bikers Bunch že nekaj let skupaj s štirimi drugimi primorskimi motoklubi, CC Riders, Kondor, Zabavlje in Cerkno, polepšajo božično-novoletne praznike uporabnikom varstveno-delovnih centrov. Letos so se, oblečeni v božičke, 24. decembra na motorjih pripeljali v postojno, kjer jih je z navdušenjem pričakalo okoli 50 fantov in deklet iz postojnskega VDC-ja in njihove enote v Cerknici.

    Kot se spodobi, so božički na motorjih s seboj pripeljali darila, za katera so denar zbrali motoristični klubi – zvezke in risalne bloke, sladkarije in pomaranče, dodali pa so še dežnike, za katere je denar prispevala postojnska občina. Uporabnike VDC-ja so nameravali tudi popeljati na motorjih, a je bilo – žal – vreme bolj kislo. Kam bodo božički na motorjih odšli drugo leto, še ne vemo, vemo pa, da so v preteklosti že razveselili uporabnike VDC-jev v Vipavi, Divači in Strunjanu.

    Avtor:Petra Trček