Katastrofalen žled, ki je konec januarja in v začetku februarja leta 2014 prizadel Slovenijo, se je v našo zgodovino zapisal kot ena najhujših naravnih ujm. Nastalo je za več kot 400 milijonov evrov škode, dve osebi sta umrli. Za razsežnost katastrofe je kriva kombinacija žledoloma, snegoloma in predhodnih obilnih padavin. Na prehodu iz obalno – kraškega v celinsko območje se je žledenje začelo že 30. januarja, sneg je še dodatno obremenil z ledom obložena drevesa. Ledeni oklep na drevju je bil najdebelejši na Pivškem in Postojnskem območju, tudi do 8 cm. Ledeni oklep se je začel topiti šele po enem tednu, pod njim so se lomili celotni gozdovi.
Velik del države je zaradi poškodb na električnem omrežju ostal brez elektrike, najhuje pa je bilo na območju Notranjske in krajih južno ter zahodno od Ljubljane, pa tudi na območju Maribora. Obstal je železniški promet med Ljubljano in Koprom. Življenje na najbolj prizadetih območjih se je dobesedno ustavilo, številne družine so ostale ujete v stanovanjih brez ogrevanja in elektrike. Ljudem so na pomoč priskočili gasilci, civilna zaščita in vojska. Ob pomanjkanju agregatov je Sloveniji je na pomoč priskočila tudi sosednja Avstrija.
Žled je terjal tudi dve smrtni žrtvi. Na Pohorju je med sanacijo elektrovoda umrl 20-letnik, v Pivki pa se je zaradi nepravilne uporabe generatorja moški zastrupil z nevarnim monoksidom.
več fotografij: http://www.radio94.si/galerija/nggallery/vse-galerije/zima-in-zled-v-postojni/page/2