Sonce nas je zvabilo na plano in po mesecih sivine nismo veseli le toplih žarkov, pač pa tudi cvetočih znanilcev pomladi. Veseli nad življenjem, ki je ponovno pokukalo iz zemlje in barvami, velikokrat naberemo kakšen šopek tudi za domov, včasih rastlino tudi izkopljemo, saj želimo, da bi nam prihodnjo pomlad zacvetela na domačem vrtu. A kot opozarja biolog z Notranjskega regijskega parka Jošt Stergaršek, je veliko znanilcev pomladi zavarovanih. Ste vedeli, da naša uredba za navadni mali zvonček prepoveduje nabiranje podzemnih delov in semen rastlin? Pogovarjali smo se o tem, na katere znanilce pomladi moramo še posebej paziti in se zamislili ob stavku, da je vsaka cvetlica najlepša v naravi in od njene lepote imamo največ, če jo opazujemo kar tam. 

Foto: wikipedia 

Državni sekretar za področje gozdarstva na kmetijskem ministrstvu Jože Podgoršek si je skupaj z glavno inšpektorico inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Sašo Dragar Milanovič na terenu ogledal stanje v gozdovih v okolici Snežnika. Gre za območje, ki ga je nazadnje močno prizadel vetrolom.

Podgoršek je obiskal postojnsko izpostavo območne enote inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Koper. Skupaj z gozdarsko inšpekcijo si je na terenu ogledal stanje v zasebnih in državnih gozdovih v okolici Snežnika, se seznanil z nadzorom izvajalcev del in nadzorom prevoza lesa ter sistemom potrebne skrbnosti, so sporočili s kmetijskega ministrstva.

Gozdovi v okolici Postojne so v zadnjih letih utrpeli posledice žledoloma in razmnožitve podlubnikov, snežniški gozdovi pa so utrpeli veliko škode v zadnjem vetrolomu.

Vodja območne enote inšpektorata Alenka Čar Seražin je povedala, da se pri svojem delu srečujejo z velikimi izzivi, saj je teren zelo obsežen, lastniška struktura pa izredno razpršena. Delo v gozdovih v okolici Snežnika je še toliko bolj zahtevno zaradi lastnosti terena in slabših infrastrukturnih povezav.

Podgoršek je izrazil zadovoljstvo, da si je lahko ogledal delovanje služb na terenu. “Vaše izkušnje in direktne informacije so za ministrstvo zelo dragocene, saj nas že letos čaka kar nekaj razmislekov v smeri sprememb zakonodaje,” je dejal predstavnikom inšpektorata. V bodoče si obeta še več tovrstnih delovnih obiskov.

Foto: spletna stran ministrstva

Boljše prometne povezave, globalizacija trgovine in podnebne spremembe so dejavniki, ki so zelo povečali število invazivnih tujerodnih vrst rastlin v Sloveniji. V Ekomuzeju v Slovenki vasi pri Pivki jih bo danes ob 19. uri na predavanju z naslovom Tujerodne vrste – najprej jih ljubimo, nato sovražimo predstavila biologinja Jana Kus Veenvliet. Njeno predavanje prihaja ob pravem času, saj se bomo kmalu odpravili v vrtne centre. Ti vsako leto nabavljajo nove vrste in med njimi so tudi potencialno nevarne rastline, ki lahko sčasoma pridejo v naravno okolje in povzročajo škodo. To seveda ne pomeni, da na vrtovih ne smemo imeti tujerodnih vrst, le pri izbiri in gojenju moramo biti previdni pravi sogovornica. Bil bi tudi čas, da tiste, za katere vemo, da so invazivne, zamenjamo z domačimi vrstami, meni. 

Foto: https://www.tujerodne-vrste.info/ 

Večgeneracijski centri so po Sloveniji zaživeli leta 2017. V primorsko-notranjski regiji je projekt prijavila enota Zavoda Znanje Ljudska Univerza Postojna v sodelovanju s partnerji, ljudsko univerzo iz Ilirske Bistrice, Javnim zavodom Snežnik in Večgeneracijskim družinskim centrom Cerknica. Vodja projekta dr. Nina Vanita Hočevar je izjemno zadovoljna. Kot pravi, so se ob podpisu projekta zavezali, da bodo na leto sprejeli najmanj tisoč novih uporabnikov, številko so presegli. 

Nina Vanita Hočevar 

Foto: Ljubo Vukelič za cerknica.si