Že od leta 2007, ko je Občina Bloke pri Fari zgradila čistilno napravo, Društvo ljubiteljev Križne jame opozarja, da ni prav, da je iztok iz čistilne naprave brez toka skozi rastlinsko čistilno napravo speljan v požiralnik, ki je povezan s Križno jamo. Društvo, ki upravlja eno najlepših vodnih jam na svetu, se od takrat srečuje z njenim onesnaženjem. To je bolj vidno po obilnejših padavinah, jamarje pa skrbi umazana voda tudi ob nizkem vodostaju.

Tako društvo kot občina vesta, da je čistilna naprava zgrajena skladno z zakonodajo in da tudi deluje, kot določajo predpisi. Slovenski se na specifičnost krasa namreč ne ozirajo. Ne zanima jih, da je Križna jama del ramsarskega mokrišča in ne, da je kandidatka za Unesco.

 Agencija za okolje kljub dokumentiranim dokazom, da v Križni jami ni vse tako, kot bi moralo biti, trdi, da je vse v redu. »Upravljavci čistilnih naprav morajo redno izvajati z zakonom predpisan monitoring odpadnih voda iz čistilnih naprav. Če agencija za okolje ugotovi, da čistilna naprava čezmerno obremenjuje okolje, o tem obvesti Inšpektorat RS za okolje in prostor,« razlaga postopke kontrole.

V bližini Križne jame so štiri male čistilne naprave: Bločice, Velike Bloke, Nova vas in Hudi Vrh.  Meritve iz let 2016, 2017 in 2018 so pokazale, da delujejo v skladu z zakonodajo in z odvajanjem odpadnih voda ne obremenjujejo okolja čezmerno, odgovarjajo z Arsa. 

  Društvo ljubiteljev Križne jame je zaskrbljeno, ker nameravajo Bločani letos pod Hudim Vrhom urediti zbirni center za odpadke. Bojijo se, da bi jamo dodatne onesnažile še izcedne vode, ki bo bile iz centra napeljane v čistilno napravo. Agencija za okolje se s tem vprašanjem ne ukvarja, saj kot pravi, nima vloge za ureditev zbirnega centra za odpadke na tem območju.

Foto: Društvo ljubiteljev Križne jame 

Predstavniki Evropske komisije v Sloveniji  so med Slovenci izbrali »4 junake Evrope«. Med izbranci je tudi vodja projekta Life Stržen z Notranjskega regijske parka Irena Likar. Izbrana je bila kot naravovarstvenica. Skromno pravi, da pri takih projektih vedno sodeluje ekipa,  pa vendar je Irena tista, ki jih napiše! Enega na leto in v tem je biologinja in ekonomistka prava mojstrica. “Ko snuješ projekt, kar vidiš, kaj bo čez pet let tam. Vedno znova določaš vrsto ali habitatni tip, ki ji oziroma mu pomagaš, in je lepo, ker si del te zgodbe,” razlaga.  Naravovarstvo je njen način življenja, zdaj ga živi tudi njena družina. Rakovčanko najbolj navdušuje pestrost rastlinskih in živalskih vrst, ki jih ponuja Cerkniško jezero.

Foto: Ljubo Vukelič za Slivniške poglede in osebni arhiv Irene Likar 

Stanko Zirenstein je doslej zbral kar 25 medalj z raznih balinarskih tekmovanj v Sloveniji. Je pa Stanko tudi nosilec bronaste medalje s specialne olimpijade v Shanghaiu leta 2007. Rad se spominja, kako je bilo pred, na in po olimpiadi. Svoje spomine je v pogovoru zaupal tudi nam in vam.

V Kulturnem domu Cerknica bo danes ob 19. uri koncert kvarteta rogov Et cetera, na njem pa bodo zaigrali tudi Notranjski rogisti. Kvartet, ki deluje v okviru Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, sestavljajo Ruben Hudnik, Ana Mir, Kristina Klančar in domačin Andraž Žnidaršič, ki se je pred nastopom ustavil v našem studiu. Povedal je, da jim bo koncert v pomoč pri pripravi na tekmovanje in pri pridobivanju koncertnih izkušenj, ki so za mlade glasbenike izjemno pomembne. Obetavni rogist je predstavil svojo kratko in izjemno intenzivno glasbeno pot. V treh letih je osvojil znanje šestih let in nadaljeval glasbeno šolanje na srednji šoli. Še malo in že bo na akademiji. “Delam, kar imam rad in to mi vliva voljo vsak dan sproti,” pravi. Poslušaj! 

Po daljših prizadevanjih je konec avgusta Narodna in univerzitetna knjižnica s podporo Ministrstva za kulturo kupila iluminirani rokopisni kodeks iz leta 1481, ki ima velik pomen za slovensko kulturno dediščino in zgodovino. Latinski misal so kot mašno knjigo nekoč uporabljali duhovniki v cerkvi sv. Danijela v Zalogu, zato je v strokovnih krogih znan kot Slavinski misal. Naročen in izdelan je bil prav za cerkev sv. Danijela v Zalogu, ki je takrat sodil v Župnijo Slavina. V Ljubljani so ga že predstavili, danes ob 18. uri pa Kulturno društvo Slavina in Župnija Slavina vabita na predstavitev v tamkajšnji kulturni dom.

Foto: NUK