Temni pokrov sveta je dokumentarni film režiserja Amirja Muratovića. V njem vidimo, kako izjemen letalec, fotograf, alpinist in okoljevarstvenik Matevž Lenarčič na svojih poteh okoli sveta z ultralahkim letalom zbira delce črnega ogljika, ki je drugi največji povzročitelj globalnega segrevanja. Skupaj z sodelavci in z ljudmi, ki jih srečuje, iščejo možne modele prihodnosti in rešitve za bolj vzdržen obstoj.

Direktor fotografije v tem dokumentarnem filmu iz leta 2022 je Postojnčan Rado Likon. Dobitnik nagrade Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo bo gost na brezplačni projekciji filma, ki bo v petek, 19. januarja, ob 19. uri v Kulturnem domu Postojna. Z njim, z režiserjem in scenaristom Amirjem Muratovićem ter Matevžem Lenarčičem se bo po projekciji pogovarjal Drago Mislej Mef. Poslušaj. 

Direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice Ana Petrič iz Begunj pri Cerknici je borka za pravice starejših, prostovoljka, žena, mama in sedaj tudi kandidatka za Slovenko leta. Korenine ima na Rakeku, Blokah in v Cerknici. S svojo pozitivno energijo in sočutjem marsikoga prepriča v dobroto, z ekipo sodelavcev pa nenehno skrbi za inovativne projekte, ki vključujejo starejše ljudi, saj so zelo pomemben del družbe.

Je prejemnica državne nagrade Jabolko navdiha in drugih priznanj ter pobudnica projekta Mala pozornost za veliko veselje, ki poteka že 8. leto in je največji medgeneracijski projekt v Sloveniji. Starejši se tako vsako leto razveselijo ročno napisanih voščilnic. Izpostavlja, da je pomembna komunikacija in dobro sodelovanje, da je treba več pozornosti posvetiti demenci, starejšim pa je nasploh treba bolj prisluhniti. Z dobro prakso dokazuje, da je veliko stvari mogoče, če stopimo skupaj. Več v prispevku.

V Sloveniji imamo trenutno registriranih 15095 jam, jamarji pa ves čas odkrivajo nove. Med njimi so tudi vodne jame. Ker smo v zadnjem obdobju kar nekajkrat slišali, da je Križna jama vodna jama, smo se odločili, da jih podrobneje spoznamo. Obrnili smo se na jamarja in sodelavca Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU dr. Mitjo Prelovška.

“Ker se voda pretaka skozi jamo, gre za tip jame, ki še vedno nastaja,” nam je pojasnil in dodal: “samega nastanja jame ne moremo ločiti od pretakanja vode.” V nekaterih je skozi prisoten vodni tok, v drugih, denimo izvirnih ali ponornih, je občasen, poznamo pa tudi jame, v katerih po suhem delu naletimo na vodni tok. Če je voda na dnu brezna, govorimo o vodokaznem breznu, ki kaže gladino podtalnice, nam je povedal znanstvenik. Najbolj znane turistične vodne jame v Sloveniji so Postojnska, čeprav se turistično uporablja njen suhi del, Škocjanske jame, Planinska in Križna jama. Vodne tokove v jamah krasoslovci dobro poznajo. Merilniki v njih vodostaj merijo na vsakih 10 minut, zato vedo, kako hitro voda lahko narašča in upada. Dobro poznajo tudi vodne tokove. Tako je preveč poenostavljeni reči, da v Križno jamo voda prihaja z Blok. V večini gre za preniklo vodo, torej vodo, ki pade na kraško površje. Ali višje zimske temperature vplivajo na vodni režim? Zakaj je voda v kraških jamah onesnažena, čeprav je čistilnih naprav vse več? Poslušaj. 

Foto: KPPJ, DLKJ in Radio 94 

Andrej Žigon je bil človek številnih talentov. Bil je odličen fotograf z izjemnim občutkom za človeške portrete, pesnik, vsestranski umetnik in vagabund, ki so ga imeli ljudje nadvse radi. Dokumentarni film z naslovom Andrej Žigon Aleluja je o njem je posnel Primož Godina.

Andrej Žigon je bil Primoževemu snemanju naklonjen, celo sam ga je k temu povabil. Minuli teden so v Narodnem domu v Logatcu točno 20 let po premieri vnovič predstavili omenjeni dokumentarec. Primož Godina na pobudo Knjižnice Logatec načrtuje še predstavitev surovih posnetkov s snemanja. Poslušaj.  

Razstavo kleksografij domačinke Amadee Ris tehniki si lahko v postojnski knjižnici ogledate do 2. februarja. Avtorica je leta 2022 na slikarskem Extemporu Bled prejela nagrado Obetavni mladi avtor do 27 let. Do petega februarja pa bodo na oknih knjižnice razstavljena likovna Danila Tomažiča.
Nova razstava v pivško enoto knjižnice prihaja po 16. januarju. Gre za likovna dela, ki so nastala na lanski prvi likovni koloniji Suhorje in Suhorca. Vsak teden so otroci vabljeni na pravljične urice v Postojni in Pivki.