V galeriji Krpan v Cerknici je ob bok karnevalskemu dogajanju svoja dela na ogled postavil akademski slikar Božidar Strman – Mišo. Razstavo so v Društvu notranjskih kulturnikov Krpan zgovorno poimenovali Ne se sekirat. In prav dosti se ne sekira niti umetnik, ki je tokrat razstavil pisan izbor svojih del, od upodobitev Martina Krpana in čarovnic do idejnih zasnov svojih kipov, ki jih je postavil na Bloški planoti. Njegova dela so v galeriji Krpan na ogled do 17. marca, in sicer po novem urniku, ob četrtkih, petkih in sobotah med 12. in 18. uro. Z Mišom Strmanom se je za Radio 94 pogovarjala Petra Trček.

Skotopični sindrom (imenovan tudi Irlen sindrom ali sindrom skotopične občutljivosti) je drugačnost v vidnem zaznavanju, ki povzroča raznovrstne težave. Gre za motnjo v predelavi nekaterih vidnih dražljajev oziroma nezmožnost možganov, da bi pravilno predelali in interpretirali določene vidne informacije. Človeku, ki ima skotopični sindrom, se črke prekrivajo, bežijo po listu, izginjajo, bel papir se mu blešči …  To privede do utrujenosti,  glavobolov in posledično težav v vsakdanjiku. Pri branju težave uspešno premagujemo s pomočjo barvnih folij ali barvnih očal. O tem, kakšne težave povzroča skotopični sindrom, kako ga prepoznamo in kako si pomagamo, smo se pogovarjali z direktorico Klinike Iren Slovenija dr. Polono Kelava. Skotopični sindrom ni nekaj novega nam je povedala, a njegove posledice močneje čutimo danes, ko smo zelo svetlobno obremenjeni, še celo šolske table so bele, veliko svojega časa pa preživimo pred monitorji. 

Projekt Carnivora Dinarica se na območjih Javorniki -Snežnik, Notranjski trikotnik, Gorski Kotar in Severna Lika posveča velikim zverem. V okviru projekta bodo v Krpanovem domu v Pivki postavili središče za usmerjanje in ozaveščanje o velikih zvereh. Projektni partnerji se želijo o projektu pogovarjati tudi z domačini. V Pivki bodo prvo delavnico pripravili v ponedeljek. Udeležencem bodo predstavili sam projekt in načrtovani center, slišati pa želijo tudi njihova mnenja.

Dvoživke sodijo med najbolj ogrožene živali v Evropi. Izgubljajo življenjski prostor, njihove selitvene poti smo ljudje prekinili z naselji in cestami. Na poti iz gozdnih prezimovališč v mrestišča spomladi in jeseni, ko se vračajo v gozd, veliko žab konča pod avtomobilskimi kolesi. Med najbolj črne točke v Sloveniji sodi cesta med Grahovim in Cerknico, še posebej odsek med Martinjakom in Marofom. Krastače so se s Slivnice na jezero začele seliti ta teden, množično se bodo ob prvi deževni noči s primernimi temperaturami. Cesta je preveč nevarna, da bi v tem času ob njej postavili ograje in prenašali dvoživke na drugo stran, podhoda zanje ni, nanje opozarja le prometni znak. Dvoživkam bodo tako pomagali le dovolj ozaveščeni vozniki. Pogovarjali smo se s soavtorico knjige Priročnik za dvoživke Jano Kus Veenvliet iz Zavoda Symbisosis. 

Policisti Postaje prometne policije  Koper so se, med torkovim nadzorom prometa osredotočili na meritve hitrosti ter uporabo varnostnega pasu in mobilnih naprav med vožnjo.

 11 kršiteljev ni uporabljalo varnostnega pasu, prav toliko voznikov pa je med vožnjo uporabljalo mobilni telefon.  Osem voznikov je prekoračilo  hitrost, enemu so zaradi prekoračitve hitrosti izven naselja začasno odvzeli vozniško dovoljenje. Policisti poročajo še  o dveh kršitvah varnostne razdalje, dve kršitvah prehitevanj tovornih vozil na avtocesti in dveh nepravilno naloženih tovorih. Med nadzorom je pihalo 15 voznikov, eden je napihal preveč, vozil pa je  brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Avtomobil so mu zasegli in podali obdolžilni predlog.

Vsega skupaj so med nadzorom so izrekli tri globe, izdali 32 plačilnih nalogov in podali dva obdolžilna predloga na pristojno sodišče.

Policisti opozarjajo  na obvezno uporabo varnostnih pasov in zadrževalnih sistemov. Oboji pri pravilni uporabi rešujejo življenja,  v nesrečah preprečujejo telesne poškodbe, v kombinaciji z ostalimi elementi varnosti pa zagotavljajo najvišjo raven zaščite voznika in potnikov. Varnostni pas bistveno blaži posledice pri direktnih trkih in pri prevrnitvah. Za poškodbe nepripetega udeleženca, sploh otroka, pa je dovolj že trk pri zelo majhni hitrosti. Uporaba varnostnega pasu je obvezna.

Dejstvo  je,  dodajajo, da zmanjšana koncentracija voznika pomeni tudi bistveno večje tveganje  za  nastanek  prometne  nesreče.  Telefoniranje  med vožnjo pa je primerljivo  z vožnjo pod vplivom alkohola. Zato svetujejo, naj vozniki med vožnjo  ne  uporabljamo   telefonov in drugih naprav. Če se telefoniranju ne moremo  izogniti,  naj to počnemo z uporabo naprave, ki omogoča prostoročno telefoniran