Gostili smo tisto, ki pevcem, športnikom govorcem in ostalim pomaga pri tehnikah dihanja. Razlog pogovora je bilo snemanje albuma in predstavitev prvega singla z italijansko skupino Aqvilea

Ministrstvo za obrambo ter občini Pivka in IlirskaBistrica so uspešni pri dogovarjanju glede sodelovanja pri vlaganju v projekte lokalne javne infrastrukture zaradi obremenjenosti cestne in komunalne infrastrukture ob uporabi vadišča Slovenske vojske na Počku. Tako so uskladili sofinanciranje dveh projektov s področja lokalne javne infrastrukture.

Delovna skupina za urejanje razmerij med ministrstvom in občinami, ki gravitirajo na območje osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna, ki jo vodi svetovalec v kabinetu ministra za obrambo Boštjan Šefic, je v preteklih dneh namreč z omenjenima občinama uspešno uskladila sofinanciranje dveh obsežnih projektov v zvezi z lokalno javno infrastrukturo za leti 2019 in 2020, je ministrstvo za obrambo (Mors) danes objavilo na svoji spletni strani.

Ministrstvo bo tako v občini Pivka sofinanciralo sodobno ureditev lokalne ceste Zagorje-Bač, vključno z ureditvijo pločnikov in cestne razsvetljave, v občini IlirskaBistrica pa bo sofinanciralo obnovo vodovoda Knežak-Bač.

Dogovor o sofinanciranju v oba projekta bodo minister za obrambo Karl Erjavec ter župana občin Pivka in Ilirska Bistrica, Robert Smrdelj in Emil Rojc, v prihodnjem tednu potrdili s podpisom dodatkov k dosedanjima dogovoroma, ki ju je ministrstvo sklenilo z obema občinama, so še zapisali na Morsu.

Zaradi aktivnosti na Počku so sicer najbolj obremenjeni v postojnski občini, kjer se zavzemajo za zaprtje vadišča, saj aktivnosti na njem potencialno ogrožajo tamkajšnje vodne vire.

Razgledna Križna gora nad Ložem je ljudi privabljala že v davnini, saj je pomembno arheološko najdišče. Njeno strateško lego med Cerkniškim in Loškim poljem so dobro izkoristili že v železni dobi ter kasneje v antiki in srednjem veku. Kdaj je na njenem vrhu zrasla prva cerkev, ne vemo. Zdajšnja  Sv. Križa je iz 18. stoletja.

Do nje iz vasice Sveta Ana vodijo kapelice križevega pota, ki jih je v 80 letih prejšnjega stoletja obnovila akademska slikarka Stanislava Sluga Pudobska, napravila je tudi kopije imenitnih del Fortunanta Berganta, saj so izvirniki predragoceni, da bi jih pustili v osamljeni cerkvi na hribu. Križna gora je bila nekdaj tako priljubljen romarski kraj, da je sta ob cerkvi zrasla celo župnišče in romarska hiša.

Danes je priljubljen cilj izletnikov, največ romarjev pa privabi na binkoštno nedeljo. Letošnje binkoštno slavje bo še posebej slovesno, se veseli župnik iz Starega trga Blaž Dobravec, saj so okolico cerkve uredili in poskrbeli za obnovo enega simbolov romarske poti Kalvarije. Poslušaj. 

Foto: ŽU Stari trg 

V soboto se bo na ploščadi pred Krpanovim domom v Pivki, 15 min pred deveto uro, začelo odprto regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči. 

Nastopilo bo 12 ekip – 9 iz primorsko-notranjske regije in 3 ekipe iz sosednje Hrvaške. Vsako ekipo bo sestavljalo šest članov. Najboljša ekipa se udeleži državnega tekmovanja, ki se bo letos odvijalo na Ptuju.

Cilj srečanja je preveriti znanje sodelujočih, ki so ga dobili na različnih usposabljanjih. Postojnska izpostava Uprave za zaščito in reševanje se je v minulih letih vedno dobro izkazala pri organizaciji regijskih preverjanj. Lahko se pohvali tudi z vedno večjim številom sodelujočih ekip.

Pogovarjali smo se s svetovalcem za zaščito in reševanje na izpostavi Postojna Anžetom Srebovtom in sekretarko Rdečega križa območnega združenja Postojna-Pivka Eriko Dekleva.

Slika je simbolična.

Ne mine dan, ko ne bi iz vse več slovenskih krajev kmetje poročali o pokolih na pašnikih. Na Notranjskem, zlasti na Blokah, imajo velike težave z volkovi. V bližini naselij jih videvajo celo podnevi, tako kot tudi medvede. V več krajih, tudi tako velikem kot je Stari trg v Loški dolini, pa si marsikdo v mraku ne upa več iz hiše. Srečanja z medvedi niso hec. Ministrstvo za kmetijstvo meni, da se bo moralo več kmetov vključiti v operacijo Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri. »Ob izvajanju različnih načinov varovanja črede, ki jih podpira ta operacija, je škoda manjša, kar so pokazali tudi rezultati projekta SloWolf,« so povedali na ministrstvu. Kmetje na to odgovarjajo, da razdrobljenost posesti elektromrež ali zapiranja v hleve ne omogoča. Pasejo na več pašnikih hkrati, kar pomeni  preveliko število pastirskih psov – za vzgojo in oskrbo. Predvsem pa – pomoč potrebujejo zdaj. Vprašanji, ki si ju pogosto zastavljajo, smo zastavili ministrstvu za okolje in prostor. Zanimalo nas je, zakaj ne pride do interventnega odstrela vsaj dveh volkov iz tropa na Blokah in  zakaj se pred evropskimi projekti, povezanimi  z velikimi zvermi, ne posvetujejo z vsemi deležniki, tudi kmeti, ki so na projektnih območjih pomembni deležniki v prostoru. Konkretnih odgovorov na vprašanja nismo dobili. 

Razlagajo, da odvzem iz narave z odstrelom volka in rjavega medveda poteka v skladu z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah in po postopku, ki ga določa  Zakon o splošnem upravnem postopku, ki se lahko začne na vlogo stranke ali po uradni dolžnosti. Uredba Agenciji RS za okolje odstrel dovoli, če ni druge zadovoljive možnosti, če ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja populacije in če z njim preprečijo resno škodo ali zagotavljajo zdravje in varnost ljudi. Kot pravijo, se MOP  ne strinja v celoti z odločitvijo Upravnega sodišča RS,  ki je zaustavilo odvzem, zato je vložilo predlog za dopustitev revizije na Vrhovnem sodišču RS. Na ministrstvu nadaljujejo pripravo uredbe za odvzem velikih zveri, pri čemer bodo, kot pravijo, smiselno upoštevali usmeritve upravnega sodišča. Ne glede na to, pa obstaja tudi možnost odstrelov z odločbami, razlagajo. »Ministrstvo za okolje in prostor redno spremljalo situacijo glede velikih zveri preko svojih pooblaščencev na Zavodu za gozdove Slovenije, ki tudi pripravljajo strokovno mnenje, ki je nujna podlaga za morebitni odstrel zavarovane vrste,« zaključujejo, ne da bi se dotaknili konkretnega primera z Blok.

Veliko Notranjcev se tudi ne bo strinjalo s trditvijo ministrstva, da sofinancira sprejete projekte, ki prispevajo k doseganju ciljev v Slovenije in da so njihove dosedanje izkušnje s projekti na področju upravljanja z velikimi zvermi pozitivne, tudi glede vključevanja lokalnih skupnosti na območju razširjenosti zveri, kot so nam odgovorili odgovarjajo na vprašanje, zakaj pred projekti, ki se/so se ukvarjali z velikimi zvermi (medved, volk, ris) ni stekel dialog z ljudmi, ki živijo na projektnem območju, če si tega res želijo in dodajajo, da so javnomnenjske raziskave so potekale tudi na teh območjih in opozorili na projekt dinalpbear http://dinalpbear.eu/aktivnosti/a-pripravljalne-akcije-priprava-upravljavskih-in-akcijskih-nacrtov/a-2-odnosti-javnosti/). »Predstavniki kmetov in rejcev« zaključujejo,  »tudi redno sodelujejo pri pripravi strateških dokumentov in drugih predpisov, vključno s predlogi za odstrel.