Konec februarja se je na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni pričel podjetniški tabor za osnovnošolce, na katerem so mladim udeležencem pripravili tridnevno doživetje, na katerem so s pomočjo mentorjev preverili svoj pogum in izumljali svoje prve produkte. Mladi podjetniki so ob koncu tabora predstavili svoje poslovne ideje pred strokovno komisijo, ki je izbrala najboljšo. Tabora so se udeležili osnovnošolci iz celotne Slovenije. Dva izmed njih smo povabnili tudi pred mikrofon. Poslušaj

Tomaž Kobal iz Male Pristave se zadnja štiri leta ukvarja z mlinarstvom. Posel je prevzel od svojega tasta Maksa, ki je skupaj (danes že pokojnim) bratom Alojzom pred 40. leti odprl mlin. Preprosto sta ga poimenovala kar po svojem priimku Mlin Lenarčič. V njem v moko in zdrob meljejo pšenico. S Tomažem Kobalom smo se pogovarjali o delu mlinarja, kakovosti pšenice in kruha … poslušaj. 

Na Gregorjevo, 12. marca, se po starem ljudskem izročilu ptički ženijo. Spomladi pa se prav zares začenja tudi sezona porok. V Ilirski Bistrici se bodo v nedeljo predstavili nekateri domači ponudniki storitev, ki jih potrebujeta nevesta in ženin za nepozabno slavje. O dogodku je spregovorila Jerneja Šajn, ki pod imenom Sladkoba do roba, ponuja poročne in druge torte. 

Peter Gedei letos praznuje 30-letnico ukvarjanja z jamsko fotografijo. Danes velja za enega najboljših jamskih fotografov na svetu. Raziskovanju podzemlja je tako dodal še ukvarjanje z zelo zahtevno fotografsko zvrstjo. Odlikuje se z izostrenim občutkom za prostor, svetlobo in estetiko in tako lepoto jam posreduje širši javnosti doma in v tujini. Izbor svojih fotografij bo predstavil v Notranjskem muzeju Postojna. Razstavo je naslovil Podzemni svetovi – 30 let jamske fotografije. Pred odprtjem, ki bo danes ob 18. uri, smo ga povabili pred mikrofon.

Na fotografiji Petra Gedeia je Križna jama. 

Ko govorimo o enakosti med spoloma (in na 8. marec govorimo prav o tem), ne moremo mimo nasilja nad ženskami, saj je prav nasilje posledica neenakosti in strukture moči v družbi. Dokler ne bo nasilje nad ženskami postalo nedopustno in brezkompromisno kaznovano, je treba poskrbeti za njihovo zaščito, predvsem v primerih, ko nasilje doživljajo doma. Zato imamo v Sloveniji tudi varne hiše, ena od teh je na Krasu, namenjena pa je tudi ženskam (z otroki ali brez) iz naše, primorsko-notranjske regije. Program v okviru CSD Sežana deluje od leta 2012.Hiša, ki jo sicer financira Ministrstvo RS za delo, družino in enake možnosti, podpirajo vse obalno-kraške občine, pa tudi občine Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica in Loška dolina. Poslušaj.