S preusmeritvijo večine prometa skozi center mesta na Kosovelovo ulico v Postojni je iz nekoč mirne ulice nastala glavna prometnica do Postojnske jame, po njej vozijo tudi težki tovornjaki s  hlodovino v Belsko in Obrtno cono Veliki otok. Ulica, ki je bila sicer sanirana pred dobrimi desetimi leti, ni projektirana za tako gost promet, vodovod in plinovod ob vidnem posedanju voznih pasov ne bosta več dolgo zdržala, hrup je zaradi poškodb še večji, ulica je preozka za srečevanje avtobusov in tovornjakov.

Tako pravijo v Civilni iniciativi za ureditev prometa na Kosovelovi ulici, ki so jo ustanovili z namenom, da se nevzdržne razmere čim prej uredijo. Težave so predstavili občinskemu vodstvu, ki je obljubilo, da bodo na občini problematiko proučili in poiskali primerno rešitev. Rok za odgovor se je iztekel včeraj. »Če odgovorni ne bodo pokazali resnega pristopa k razrešitvi, bomo začeli opozarjati z državljansko nepokorščino!«, pravijo v Civilni iniciativi in   napovedujejo zaporo ceste.

Poleti in ob koncih tedna se promet ob srečanju tovornjakov ali avtobusov večkrat zatakne na križišču z Jamsko cesto ali na mostu čez Vilharjevo ulico,  takrat prebivalci ne morejo do svojega doma, oteženo je vključevanje na ulico s parkirišč ob hišah.

Prebivalci razumejo, da živijo ob poti do velike svetovne znamenitosti, da prevoz težkih tovornjakov in hlodovine daje delovna mesta ter vse skupaj prispeva k rasti gospodarstva, vendar želijo, da se promet uredi na način, ki ne bo ogrožal in motil njihovih življenj.

Zato od občinske uprave zahtevajo, da se nemudoma vzpostavi  enosmerni promet za turizem in tovorni promet, hkrati pa začne  in v letu in pol zaključi (v preteklosti že načrtovane) gradnja vzporedne ceste proti Jami.

Družba Pivka perutninarstvo v 60. letu delovanja nadaljuje uspešno zgodbo z osveženo podobo in širitvijo ponudbe. Inovativnost razširjajo tudi v podjetju Delamaris, ki piše svojo, prav tako uspešno zgodbo. Pogovarjali smo se s predsednikom uprave, mag. Janezom Rebcem, ki je bil pred nedavnim izvoljen tudi na mesto predsednika upravnega odbora Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Poslušaj. 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vladi predlaga sprejem interventnega zakona o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave z omejeno veljavnostjo. Za to se je odločilo, ker velike zveri vsakodnevno povzročajo škodo z napadi na drobnico in druge domače živali, je povedala ministrica Aleksandra Pivec.
 
 Kot je danes na svojih spletnih straneh objavilo ministrstvo za kmetijstvo, imajo državljani z medvedi in volkovi pereče težave. “Poudarjamo, da so zadnje obdobje zveri spremenile način obnašanja, ki predstavlja neposredno grožnjo za prebivalce,” so zapisali na ministrstvu.

Vlada bo imela predlog interventnega zakona na dnevnem redu v kratkem. “Čim prej poskušamo priti do interventnega odstrela,” je po današnjem koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju povedala Pivčeva. “Zaradi številnih apelov kmetov smo se odločili, da vložimo interventni zakon ob podpori predsednika vlade in nenasprotovanju ministrstva za okolje,” je dodala.

Ker se v zadnjih treh letih ni izvajal odstrel, so se namreč volkovi izjemno namnožili, pri čemer spreminjajo svoje obnašanje, prihajajo v bližino vasi in napadajo tudi živali, ki jih v preteklosti niso. Še bolj so se prenamnožili medvedi, je povedala ministrica.

Te navedbe je podkrepila s številkami: samo letos so volkovi poklali 72 glav drobnice, 19 glav govedi, 15 konjev, dve drugi domači živali in enega osla.

Za interventni zakon so koalicijski poslanci, predsedniki strank in generalni sekretarji ter vladna ekipa danes pripravili vse potrebne pravne in strokovne podlage. “Poskušamo ga čim prej spraviti čez vladno potrditev in postopke v DZ ter čim prej priti do interventnega odstrela, da se ne zgodi še kakšna dodatna žrtev,” je dejala ministrica.

Z interventnim zakonom se predlaga zgolj izredni odstrel medvedov in volkov, da se zmanjša prenamnožena populacija, je povedala. Trenutno je v Sloveniji 12 tropov s po pet do desetimi volkovi ter 1000 medvedov. Normalna populacija medvedov bi bila 400 živali, je ponazorila.

Glede predvidenega odstrela je povedala, da gre za enake številke kot v zadnji odredbi, ki jo je zadržalo upravno sodišče – torej odstrel 175 medvedov plus 25 predvidenih izgub v prometnih in drugih nesrečah ter odvzem 11 volkov. Interventni zakon naj bi veljal do septembra 2020.

Takojšen odvzem problematičnih zveri kot tudi sistemsko ureditev področja so v zadnjem času od vlade zahtevale kmetijske organizacije, med njimi KGZS, Sindikat kmetov Slovenije in Zadružna zveza Slovenije, ter civilne iniciative, med drugim iz Kočevja, Nove vasi, Cerknega in Bohinja. Zaskrbljeni domačini so v več krajih pripravili tudi proteste.

Vlada odvzem medvedov in volkov iz narave vsako leto ureja z odloki. Za letošnjo sezono odstrela volka po dveh sodbah upravnega sodišča ni predvidela, na podlagi ocene zavoda za gozdove je predvidela le odvzem 200 medvedov iz narave, a se odstrel ne izvaja, saj je upravno sodišče odpravilo in v ponovni postopek vrnilo prilogo odloka, v kateri sta določena število in prostorska razporeditev odvzema medvedov iz narave.

foto: wikipedia 

Ob občinskem prazniku, ki ga v Cerknici sicer praznujejo 12. junija, so na osrednji proslavi v petek zvečer podelili občinska priznanja. Najvišje, priznanje 12. junij je župan Marko Rupar izročil dolgoletni direktorici knjižnice Mariji Hribar, ki je med drugim poskrbela za prevod in izdajo krasoslovnih del iz 18. stoletja ter v Cerknici poskrbela za bogato založen domoznanski oddelek. Priznanje 12. junij je prejela tudi Zvonka Ješelnik, ki si je kot socialna delavka v različnih službah prizadevala, da je pomoč prišla do tistih, ki so jo najbolj potrebovali. V petek so v Cerknici podelili še šest zlatih taborskih znakov, dva srebrna in tri bronasta. Prisluhni dobitnicama najvišjih priznanj! 

Zlate taborske znake so prejeli:Osnovna šola Jožeta Krajca Rakek, kjer s timskim delom ustvarjajo generacije učencev, ki bodo imele kompetence, primerne sodobnemu času, in znanje za samostojno življenje; Bogdan Urbar, ki je pustil velik pečat na več področjih, med drugim tudi v jamarstvu ter ohranjanju spomina na generala Maistra, ter Prostovoljno gasilsko društvo Žerovnica, ki obeležuje 110-letnico delovanja. Zlati taborski znak je šel še v roke cerkniškega župnika Jožefa Krnca, pevovodji in tenoristu Jožetu Oblaku ter pevki Heleni Rajk, ki je že 15 let predsednica komornega zbora Fran Gerbič.

Srebrni taborski znak sta prejeli Aleksandra Šega, ki jo domačini dobro poznajo po njenem nesebične udejstvovanju pri Rdečem križu in v drugih društvih, ter Vida Winkler, zavzeta čebelarka, ki uspešno vodi čebelarsko društvo na Rakeku.

Bronasti taborski znak so v Cerknici letos podelili Ljerki Pirnat, ki jo domačini poznajo kot Mari iz Martinjaka, ki se je posvetila zbiranju zamaškov v humanitarne namene; ekipi bolničarjev PGD Cerknica, ki je neutrudna pri ozaveščanju o pomenu poznavanja prve pomoči, ter PGD Sveti Vid, ki obeležuje 40-letnico delovanja.

Foto: Ljubo Vukelič/Občina Cerknica 

 Ministrstvo za obrambo bo za ureditev lokalne ceste Zagorje-Bač letos in prihodnje leto namenilo 600.000 evrov. Dodatek k dogovoru o sodelovanju glede sofinanciranja projekta lokalne javne infrastrukture sta danes podpisala minister za obrambo Karl Erjavec in župan Občine Pivka Robert Smrdelj.
Zaradi obremenjenosti cestne in komunalne infrastrukture ob uporabi Osrednjega vadišča Slovenske vojske (SV) Postojna bo obrambno ministrstvo sofinanciralo obnovo ceste, ki je obremenjena zaradi uporabe vadišča. Naložba bo prinesla tudi ureditev pločnikov, javne razsvetljave in avtobusnega postajališča.

“Zelo zadovoljen sem, da smo danes podpisali ta dogovor, zlasti zato, ker je v interesu SV, da imamo urejene odnose, ko gre za sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, ki obsegajo tudi območje osrednjega vadišča SV,” je ob tem dejal minister.

Dodal je, da na ministrstvu vedo, da osrednje vadišče lokalnemu prebivalstvu, predvsem vaški skupnosti Zagorje, povzroča določene motnje, zato skušajo na takšen način ublažiti te težave. Konec tedna pričakuje podpis podobnega dogovora z občino Ilirska Bistrica, kjer bo ministrstvo sofinanciralo obnovo vodovoda Knežak-Bač. Z Občino Postojna pa se še dogovarjajo. Tam je za ministrstvo ključen podpis državnega prostorskega načrta, je dejal Erjavec.

“Mislim, da je bilo nekaj kratkih stikov na relaciji SV, ministrstvo za obrambo in lokalna skupnost. Velikokrat se je dogajalo, da je SV določene aktivnosti izvajala mimo vodstva ministrstva za obrambo. Takšno izkušnjo sem tudi sam doživel, zaradi tega je tudi vložena interpelacija,” je dejal Erjavec.

Poudaril je, da je nesprejemljivo, da vojska ne upošteva usmeritev, ki jih daje vodstvo ministrstva, ter dejal, da verjame, da bodo na ministrstvu spoštovali vse tisto, kar bodo narekovali okoljski in drugi standardi.

Zadovoljstvo ob podpisu že dolgo dogovorjenega projekta, ki zaradi krize ni bil realiziran, je izrazil tudi župan občine Pivka Robert Smrdelj. Občina bo k prenovi ceste prispevala še okrog 200.000 evrov.

“Zadnja leta smo imeli nekaj težav v dogovarjanju glede infrastrukture z ministrstvom in vojsko,” je povedal župan. Opozoril je, da je teren, na katerem je poligon, problematičen in neprimeren za tovrstno dejavnost ter da se je treba za čas, dokler vadišče deluje na tej lokaciji, dogovoriti, kako se ga bo uporabljalo.

“Za obdobje, v katerem bo poligon deloval, je res izziv priti do dogovorov, da bomo lahko normalno sobivali, funkcionirali,” je povedal župan, ki je nestrpnost dela lokalnega prebivalstva do SV in Nata označil za nesprejemljivo.

Foto: Vekoslav Rajh, MORS