Mednarodne zveze turističnih jam (ISCA) danes obeležujejo mednarodni dan turističnih jam.  Letno obišče jame po vsem svetu več kot 150 milijonov obiskovalcev. Prav zato turistične jame, med katere se kot največja v Evropi uvršča tudi Postojnska jama: “Vse bolj prevzemajo pomembno vlogo pri zaščiti in ohranjanju krajev, kjer se gostje lahko podučijo o edinstvenih naravnih, kulturnih in zgodovinskih virih«, je ob Mednarodnem dnevu jam povedal Brad Wuest, predsednik združenja ISCA.

»Nad mano, nad nami vsemi, ves čas visi Damoklejev meč, ki je v kapniški obliki prisoten tudi v naši Postojnski jami,« razlaga predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj. »In Damoklejev meč je v sodobnem času  trajnost. Če mi sami ne bomo obvarovali tega izjemnega čudesa, ki nam je bilo pred 200 let zaupano v čuvanje, kdo bi znal to bolje od naših izkušenih vodnikov, voznikov, skrbnikov? Če odgovornost sprejmeš, potem ti narava to hvaležno vrača.”

Jame imajo veliko večji vpliv na naše življenje, kot si predstavljamo. Od naše skrbi zanje in za jamski sistem je odvisna kakovost vode in hrane, ki jo uživamo. »Jame ne prinašajo življenjskih koristi le tistim 25 % svetovne populacije, ki živijo v bližini jam ali uporabljajo vodo iz kraških vodonosnikov, temveč celemu človeštvu,« razlaga Dr. George Veni, izvršni direktor z Nacionalnega jamskega in kraškega raziskovalnega inštituta ter predsednik Mednarodne zveze speleologov.

 V Postojnski jami, ki velja za zibelko speleobilogije, redno sodelujejo s slovenskimi in svetovno priznanimi znanstveniki,  še sporočajo ob današnjem dnevu. Raziskave in znanstvene meritve opravljajo izkušeni biologi in speleologi. Slednji odkrivajo jame, jih raziskujejo in poudarjajo, da na svetu obstaja še ogromno takih, v katere človek ni stopil.

Poglejmo še nekaj zanimivosti

Prvi zabeležen turistični obisk jame se je zgodil v Postojnski jami v Sloveniji, leta 1213. Najstarejši podpis se nahaja v Rovu starih podpisov.

Prve raziskave klasičnega krasa so bile narejene v Postojnski jami leta 1683. Ta letnica označuje začetek nove znanstvene vede speleologije.

Prva jamska žival je bila najdena v Postojnski jami leta 1797. Poimenovali so jo človeška ribica ali Proteus. Prva znanstveno opisana žival je bil leta 1831 najden drobnovratnik.

Največja biotska raznovrstnost na svetu je priznana Postojnski jami, v kateri je bilo najdenih 114 pravih jamskih živali.

Prve uradne vstopnice za turistični ogled jame so bile prodane v jami Vilenica leta 1633.

 V Križni jami so našli največjo lobanjo jamskega medveda na svetu. Žival je tehtala   1500 kg.

Planinska jama je največja vodna jama v Sloveniji in slovi po edinstvenem sotočju dveh rek. 

Najgloblji in največji podzemni kanjon na svetu je v Škocjanskih jamah.

Najgloblja jama na svetu je z 2.212 metri Veryovkina Cave v Gruziji.

Najdaljša jama na svetu je 651 km dolga Mammoth Cave v ZDA.

Največja jama po površini je Sarawak Chamber v Maleziji s 164,459 m2.

Najstarejše znane poslikave v jami (64.000 let) najdemo v jamah Maltravieso in La Pasiega v Španiji.

Najstarejša znana jama je Reed Flute na Kitajskem z napisi iz leta 792.

Vir: Postojnska jama in spletne strani slovenskih jam 

Foto: Postojnska jama 

Na Postojnskem in v destinaciji Zeleni kras  smo dobili  prvega turističnega ponudnika z okoljskim znakom Zeleni ključ. To je družina Pavlin z Razdrtega. Zeleni ključ po vsem svetu podeljujejo ponudnikom, zavezanim trajnostnemu in zelenemu turizmu. Zeleni ključ je certifikat, ki se podeljuje pod okriljem danske fundacije za okoljsko vzgojo (FEE). Gre za priznanje, ki ga je prostovoljno pridobilo že več kot 2.900 različnih turističnih obratov v 57 državah. Poslušaj. 

Foto: mirjam.si 

Tradicija izdelovanja rož iz krep papirja je na Bistriškem še vedno zelo živa, saj je tesno povezana z več kot sto let starim običajem vizite oziroma nabora, ki ga bistriška občina še vedno ohranja in katerega glavna značilnost so prav živopisani papirnati cvetovi, ki krasijo vizitantske vozove. Papirnati cvetovi pa so tudi pomemben del opreme tradicionalnih etnoloških pustnih mask na Bistriškem. V ilirskobistriški enoti Pokrajinskega muzeja Koper so se v sodelovanju s Turistično-informacijskim centrom in Jerico Strle iz bistriškega Večgeneracijskega centra odločili, da ta zanimiv običaj izdelave rož obudijo tudi na štirih delavnicah. Prva je bila že izvedena v maju, sledijo pa še tri: 6. junija, 4. julija in 6. septembra. Vse bodo potekale v prostorih Pavlovčeve galerije v Domu na Vidmu. Delavnice so del programa v okviru dnevov evropske kulturne dediščine, ki bo septembra potekal na gradu Prem.

Prostovoljno gasilsko društvo Dolnji Logatec je doseglo nov mejnik v zgodovini. Z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje so podpisali aneks  za posredovanje ob prometnih nesrečah, ter tako postali Gasilska enota širšega pomena 1. kategorije (GEŠP 1). Kot pravijo, za društvo to pomeni še večjo odgovornost do poškodovanih v prometnih nesrečah.  Dolnjelogaški gasilci lahko tako samostojno posredujejo  na svojem območju.  V preizkusnem obdobju so z Gasilsko brigado Ljubljana sočasno izvažali na vse prometne nesreče v občini. V lanskem letu je bilo teh posredovanj kar 40. Pred mikrofon smo povabili predsednika društva Urbana Korenča. Prisluhni. 

Foto: fb profil PGD Dolnji Logatec 

Združenje hrvaških cestnih prevoznikov je napovedalo proteste zaradi omejitev za tranzitni tovorni promet, ki jih je Slovenija 1. junija uvedla na 17 mejnih prehodih s Hrvaško. Hrvaški prevozniki so nezadovoljni, ker je slovenski ukrep povzročil dodatne gneče na mejnih prehodih, prisiljeni so tudi na daljše poti do slovenske meje.

 Tako so na avtocestno omrežje preusmerili tudi večino tranzitnega prometa na glavnih cestah Postojna-Jelšane in Kozina-Starod, kar pomeni tudi večino cestnega prometa med Italijo in državami evropskega jugovzhoda.

“Vse je začelo, ko je Hrvaška zaprla mejni prehod Mursko Središče, da tovornjaki ne bi več peljali skozi mesto. Dnevno so imeli v mestu 550 tovornjakov in prebivalci z obeh strani meje so se temu uprli. Šlo je za politično predvolilno odločitev in zdaj plačujemo ceno”, je danes za novičarski portal index.hr ocenil predsednik hrvaškega združenja cestnih prevoznikov Dragutin Kranjčec.

Spomnil je, da so prevozniki marca letos poskusili s protestnimi blokadami cest preprečiti zapiranje mejnega prehoda s Slovenijo, a niso uspeli, ker so oblasti v Zagrebu ugodile lokalnim prebivalcem.

Kranjčec je napovedal, da bodo organizirali nove proteste, če se stanje ne bo spremenilo. Pravi, da bodo prisiljeni zapirati ceste, ker nimajo druge izbire glede na izgube, ki jih imajo zaradi večurnih čakalnih dob na mejnih prehodih.

Izračunali so, da so dnevne izgube zaradi večurnih zastojev ob meji približno 200 evrov na tovornjak, kar bo skupaj z izgubami potencialnih drugih poslov med čakalnimi dobami ob meji vplivalo na poslovanje hrvaških prevoznikov.

Ni želel povedati, kje in kdaj bodo blokirali ceste niti tega, ali bodo to storili na Hrvaškem ali v Sloveniji, poroča portal. V združenju ocenjujejo, da pred mejnimi prehodi grozi popoln prometni kolaps med vikendi, ter se sprašujejo, kako bo šele med osrednjo turistično sezono.

O tej temi sta se včeraj pogovarjala slovenska ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in hrvaški minister za morje, promet in infrastrukturo Oleg Butković, je sporočilo hrvaško ministrstvo. Navedli so, da je do sestanka prišlo, ker je “sprejetje te uredbe povzročilo številne težave hrvaškim prevoznikom (povečanje stroškov, čas transporta in ostale organizacije težave”.

Kot so navedli, je hrvaška stran na sestanku poudarila, da se je treba čim prej odzvati in skušati poiskati kompromisno rešitev. Sklenili so, da bodo slovensko in hrvaško administracijo zadolžili, naj skušata v najkrajšem možnem času poiskati tehnične rešitve za prevoznike, ki vozijo po omenjenih odsekih. Naslednji sestanek med ministroma bo čez 10 dni.