V občinah Postojna in Pivka bodo letos nadaljevali vlaganja v projekt vodovodnega sistema, ki jih je že potrdila tudi vlada. Občini bosta iz koncesnin dobili 795.600 evrov, ki jih morata vložiti v gradnjo infrastrukture lokalnega pomena za izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja.

Pogoj, da je ta delež izplačan občinama in ne državi, je, da občini predložita ministrstvu za okolje in prostor načrt vlaganj v gradnjo infrastrukture lokalnega pomena, ta pa ga posreduje vladi v potrditev.

Na podlagi sklepa vlade bodo odobrena sredstva iz koncesnine Postojnske jame v Občini Postojna namenili za sofinanciranje gradnje ločenega sistema kanalizacijskega omrežja v okviru projekta urejanja komunalne infrastrukture v Hraščah. Gradnja sicer že poteka.

Vrednost del po gradbeni pogodbi za izvedbo celotnega projekta znaša okrog 2,5 milijona evrov brez DDV, od tega je vrednost kanalizacijskih omrežij približno 55 odstotkov vrednosti celotne investicije.

Kot so za STA povedali na postojnski občini, načrtujejo, da se bodo dela zaključila v prvi polovici leta 2021.

Na območju Občine Pivka bodo zgradili razdelilni cevovod v naselju Selce v dolžini skoraj dveh kilometrov, tam razširili in asfaltirali ulice, zgradili razdelilni cevovod v dolžini 850 metrov po zaselku Radohova vas, uredili odvajanje fekalnih vod aglomeracije Pivka ter obnovili obstoječi cevovod v Slovenski vasi (trasa Selce-Slovenska vas) v dolžini 1750 metrov.

Dela bodo potekala letos in prihodnje leto, ocenjena vrednost znaša dobrih 2,5 milijona evrov brez DDV.

Občina Pivka bo v projekt vložila 800.000 evrov lastnih sredstev, za izgradnjo fekalne kanalizacije pa je pridobila še del sredstev iz koncesijske dajatve in podpore Evropske unije, skupno nekej manj kot 1,5 milijona evrov, ter iz državnega proračuna 261.000 evrov.

Doslej sta občini v okviru projekta pridobili že precej sredstev. Med zadnjimi večjimi pridobitvami v okviru projekta je vodarna na vodnem izviru Malni v vrednosti 7,7 milijona evrov. Uredili so jo v okviru prvega sklopa večjega projekta oskrbe s pitno vodo v porečju Ljubljanice, katerega vrednost znaša skoraj 32 milijonov evrov brez DDV.

V Loški dolini se že več let pogovarjajo o novi športni dvorani.  Še preden bi se večletni in večmilijonski projekt sploh začel, so ga ustavili. Občina, občani in občinski svet niso našli skupnega jezika o tem, kakšen objekt in za koliko denarja si želijo. Več v prispevku. 

Križišče med Reško in Titovo cesto v Postojni, za domačine kar križišče »pri Livu«, je ena bolj problematičnih prometnih točk v mestu. Na občini se že dolgo zavedajo, da je križišče nujno potrebno prenove, zato so na Družbo Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) v preteklosti naslovili  dve pobudi za ureditev krožišča, prvo leta 2010, drugo pet let zatem.  Ureditev krožišč v mestu se je v preteklosti izkazala kot pametna poteza, zato smatrajo, da bi se tudi na tej vstopno – izstopni točki v mesto z ureditvijo krožnega križišča povečali tako varnost kot pretočnost prometa.

Čeprav so takrat na DRSI možnost te investicije zavrnili, pa je so lani začeli z izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo dvopasovnega krožišča (tako imenovanega turbo krožišča) na mestu sedanjega semaforiziranega križišča. Strinjajo se namreč, da je projekt za izboljšanje prometne varnosti in prepustnosti zelo pomemben. Po Zakonu o cestah je občina dolžna financirati ureditve skozi naselja, zato bo svoj delež primaknila postojnska občina. Župan Igor Marentič.

Konec februarja se je na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni pričel podjetniški tabor za osnovnošolce, na katerem so mladim udeležencem pripravili tridnevno doživetje, na katerem so s pomočjo mentorjev preverili svoj pogum in izumljali svoje prve produkte. Mladi podjetniki so ob koncu tabora predstavili svoje poslovne ideje pred strokovno komisijo, ki je izbrala najboljšo. Tabora so se udeležili osnovnošolci iz celotne Slovenije. Dva izmed njih smo povabnili tudi pred mikrofon. Poslušaj

Tomaž Kobal iz Male Pristave se zadnja štiri leta ukvarja z mlinarstvom. Posel je prevzel od svojega tasta Maksa, ki je skupaj (danes že pokojnim) bratom Alojzom pred 40. leti odprl mlin. Preprosto sta ga poimenovala kar po svojem priimku Mlin Lenarčič. V njem v moko in zdrob meljejo pšenico. S Tomažem Kobalom smo se pogovarjali o delu mlinarja, kakovosti pšenice in kruha … poslušaj.