Predstavniki krajevnih skupnosti v Občini Ilirska Bistrica so potem, ko je občina ugotovila, da bi bil svetovalni referendum o sprejemno-registracijskem centru za migrante v nasprotju z veljavno zakonodajo, ustanovili Civilno iniciativo za varovano mejo. V Jelšanah živi 250 prebivalcev, v načrtovanem centru, za katerega je ministrstvo občino že prosilo za lokacijsko informacijo, pa naj bi bilo deset zabojnikov ter dva šotora s 600 do 1000 ležišči. Policija pojasnjuje, da je njeno delo zaradi pritiska nezakonitih migracij na meje na najbolj obremenjenih policijskih upravah v trenutnih razmerah oteženo. Kapacitete policijskih postaj in prostori za pridržanja pa v takih razmerah ne zadoščajo za normalno delovanje, policijske postaje pa so prvenstveno namenjene delu z lokalnim prebivalstvom. Pri obravnavi migrantov morajo policisti paziti tudi na okužbe z nalezljivimi boleznimi. Kot bomo slišali v prispevku, te domačine skrbijo že zdaj. Pogovarjali smo se s Marčlanom civilne iniciative Patrikom Saftičem.  

Znanja ni nikoli preveč. V študijskih krožkih ga dobivamo na aktiven način in v prijetni družbi. Mentorica študijskih krožkov Janja Urbiha ta teden začenja kar z dvema. Prvi bo udeležencem pomagal pri gospodinjstvu in hišnem gospodarstvu, drugi pa jim bo razkrival prastare zgodbe lip iz Loške doline. Študijska krožka sta brezplačna.

Na fotografiji je lipa pred dvorcem v Koča vasi. 

V nedeljo  se je v organizaciji domačinov iz Bridge kluba Postojna  odvil že 42. mednarodni bridge turnir parov Memorial Vilka Kledeta 2019. Postojnskega turnirja se je udeležilo 56 parov iz Slovenije, Hrvaške in Italije.

Letos je bil turnir posvečen tudi 50-letnici domačega kluba, ob tej priložnosti je posebno plaketo za dolgoletno delo prejel Mate Gavran (na sliki s predsednikom kluba Markom Baša). Turnir velja za enega najbolj priljubljenih,  obiskanih in kakovostnih, saj se je za zmago potegovalo tudi večina hrvaških in slovenskih reprezentantov in udeležencev svetovnih in evropskih prvenstev.

Za odlične rezultate te po svetu povsod priljubljene miselne igre so tekmovalce nagradili z unikatnimi pokali oziroma plaketami (na sliki), delo člana BK Postojna, Petra Tavčarja ter z nagradami sponzorjev.

Zmagovalca sta postala mešani par  iz Zagreba Sandra HAVLIČEK – Tomislav ŠAŠEK (na sliki) tudi drugo mesto je šlo v Zagreb, paru Kiril MARINOVSKI – Vedran ZORIĆ , tretja pa sta bila najboljša Slovenca Jože SADAR – Bogdan RAŠULA . Postojnčani smo sodelovali s 7 pari, najvišje pa sta se uvrstila Marko BAŠA – Egon NOVAK in sicer na 17. mesto.

Bridge klub Postojna

Foto: arhiv kluba

 Družba Postojnska jama  Parku Postojnska jama dodaja še eno zanimivost, ki bo obiskovalce jame lahko ustavila na Postojnskem – tajne prostore v Hotelu jama. Njihov ogled traja  uro in pol. V prostore lahko naenkrat vstopi po šest ljudi, saj so majhni in večje skupine vanjo niti ne bi mogle.

Po odkritju tajnih prostorov so vanje prvi vstopili policisti, za njimi zaposleni v Slovenski obveščevalni-varnostni agenciji (Sova) in pri Arhivu RS, šele nato so si prostore ogledali zaposleni v hotelu. Predmeti, ki so bili pritrjeni, in pohištvo so tako ostali nedotaknjeni. Najdeno gradivo so pristojni odnesli v slovenski arhiv, za namene prikaza v Hotelu Jama pa so naredili verodostojne kopije.

V tajnih prostorih je videti, kot bi se ustavil čas. V omari so še škatle iz stiropora, v katerih so hranili trakove s posnetki, na mizah so stari časopisi in stari papirni obrazci, celo prah na mizah in tleh je še iz časa, ko so tajne prostore zaprli in nanje “pozabili”. Obiskovalci bodo lahko prisluhnili nekaterim izbranim skrivnim starim posnetkom, ki so jih prinesli iz slovenskega državnega arhiva, spremljali pa jih bodo tudi glas z razlagami videnega in zgodbe ljudi o teh prostorih.

Vir: STA 

Foto: Postojnska jama 

Slovenski gozdove je v zadnjih petih letih prizadelo več naravnih nesreč in zdaj poteka njihova obnova. V soboto bodo pri njej pomagali tudi prostovoljci.  Akcija Pomladimo gozdove 2019 bo potekala na petih lokacijah po državi, za sajenje je pripravljenih 10.000 sadik različnega drevja.  V soboto se bo sadilo na petih lokacijah, Spodnjih Cvišlerjih pri Kočevju, Ravniku pri Logatcu, Lovrencu na Pohorju, Ravbarkomandi pri Postojni in koči Mladika pri Postojni. Zbor bo ob 9. ur. Akcija bo tudi, če bo rahlo deževalo, če bodo padavine močne, pa bodo prostovoljci gozd zasajali teden dni kasneje.

 Žled, podlubniki in dva vetroloma so poškodovali med 16 in 20 milijoni kubičnih metrov lesa, od tega je 1700 hektarjev površin tako poškodovanih, da jih ne morejo prepustiti naravni obnovi, temveč je potrebna umetna obnova s sajenjem dreves. Kot je povedal vodja službe za sajenje pri zavodu za gozdove Andrej Breznikar se je obnova gozdov začela leta 2015, do danes je pomlajenih 610 hektarjev gozdov s sadikami, sanacijo s sajenjem močno pospešujejo v zadnjem letu. Letos bodo sadili približno 20 drevesnih vrst, glavne med njimi so bukev, smreka, hrasti in macesen, reprodukcijski material prihaja z domačih tal. 

Skupno naj bi sicer v vseh slovenskih gozdovih, torej državnih in zasebnih, letos s približno 1,75 milijona sadik drevja obnovili 776 hektarjev gozdov. Obnova s sajenjem se bo v naslednjih dveh letih zaključila na območjih žledoloma, na ostalih prizadetih območjih po podlubnikih in vetrolomih pa v naslednjih petih letih.

 Akcijo Pomladimo gozdove 2019 organizira upravljalec državnih gozdov, družba Slovenski državni gozdovi, skupaj s partnerji – ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavodom RS za gozdove, Zavodom RS za varstvo narave ter Zvezo tabornikov Slovenije in Združenjem slovenskih katoliških skavtov in skavtinj.

Za vsako od lokacij, kjer bodo prostovoljci sadili,  so na spletni družbe Slovenski državni gozdovi objavili zbirno mesto, informacijo o dostopu in geografskih koordinatah, pa tudi napotke, kako in s čim naj sadijo. Na spletni strani zaradi lažje organizacije zbirajo tudi prijave udeležencev.