S podmorničarskim vikendom ob koncu tega tedna bodo v Parku vojaške zgodovine v Pivki začeli letošnjo turistično sezono. Že pred tem pa so zabeležili 60-odstotni porast obiska v prvih treh mesecih letošnjega leta glede na enako lansko obdobje. Lani si je njihove zbirke ogledalo 51.066 obiskovalcev, kar je osem odstotkov več kot leta 2017.

 Med obiskovalci je še vedno večina domačih gostov, vendar se povečuje tudi število tujih gostov. Vse več je po besedah direktorja Parka vojaške zgodovine Janka Boštjančiča obiskovalcev iz sosednjih Italije in Hrvaške, kar je posledica večje prepoznavnosti parka in trženja v tujini in v Sloveniji.

“Po knjigi vtisov opažamo tudi, da se nekateri tuji ali domači gostje vračajo vsako leto, na primer na poti na morje ali od tam,” je na današnji novinarski konferenci povedal Boštjančič. Med njimi je veliko pohval glede novih pridobitev ali novih razstav.

Med novostmi, ki že leto dni privablja obiskovalce, je simulator letenja. Vse od postavitve do danes, torej v letu dni, so zabeležili preko 2000 uporabnikov simulatorja. Še vedno privablja tudi podmornica, v podmorničarskem vikendu pa bodo o življenju na njej z obiskovalci govorili nekdanji podmorničarji.

Maja pripravljajo v parku zdaj že tradicionalni pohod po krožni poti vojaške zgodovine, kjer si lahko pohodniki ogledajo tudi notranjost podzemne trdnjave na Primožu. Konec maja sledi tankovski vikend, septembra pa 13. festival vojaške zgodovine. Množično je obiskana tudi poletna muzejska noč, ki bo letos 15. junija.

Velika pridobitev bo zagotovo vpis Parka vojaške zgodovine v razvid muzejev, kar naj bi se zgodilo v roku meseca dni, je še napovedal Boštjančič.

Tradicionalnim prireditvam se letošnjo pomlad pridružuje več novih razstav. Aprila bodo odprli gostujočo razstavo Društva Soška fronta z naslovom Kras 1915-1917. Tik pred poletno muzejsko nočjo pa bodo odprli razstavo o izjemni življenjski zgodbi domačina Franca Želeta.

Še pred poletjem bo muzejska zbirka bogatejša za šolsko letalo AERO-3, ki je še edino ohranjeno v Sloveniji v originalnih barvah in je v jugoslovanskem obdobju služilo šolanju pilotov.

Zaradi pestrega dogajanja in vedno novih muzejskih zbirk so se v Parku vojaške zgodovine odločili še za eno novost – obiskovalcem so ponudili tudi letno vstopnico, ki je namenjena tako posameznikom kot tudi družinam.

Foto: Simon Avsec 

Zavod Vrabec v nedeljo na Blokah pripravlja  predstavitev humanitarno-invalidskih društev, ki delujejo na Notranjskem. Predstavitev bo spremljal bogat kulturni program, velik del ga bodo posvetili udi čebelam: v sliki, pesmi, plesu in besedi. Glavna dejavnost Zavoda Vrabec je sicer ohranjanje snovne in nesnovne dediščine in ker so Bloke zibelka jadralnega letalstva, tudi brez letalcev ne bo šlo, nam je povedala Martina Hribar. 

V Darsovi avtocestni bazi v Postojni bo jutri tečaj varne vožnje za motoriste. Na brezplačni delavnici se bo predstavil tudi Zavod Beli angeli. Zavod povezuje motoriste in motoristke, ki želijo s solidarnostjo, humanitarnimi akcijami in podobnimi dejanji ozaveščati o prometni varnosti. Beli angeli tudi pomagajo udeležencem prometnih nesreč in njihovih svojcem. 

Včeraj vas je prebujala vedno nasmejana NATALIJA VERBOTEN, ki je pri severnih sosedih PREPOVEDANA!!? Ali je res spala s predsednikom Borutom Pahorjem? 

Priznala je, da bi za simpatičnega župnika tekla na Triglav! Preverite kako je ocenila petje Damjana Murka in zakaj je nagrajenka skoraj zavrnila nagrado!

https://www.facebook.com/150179498350338/videos/391522714774119/

V knjižnični enoti Maričke Žnidaršič v Starem trgu bodo danes ob 18. uri predstavili knjižničarja, urednika, pesnika in prevajalca Jurija Kosmača Daneckega. Svoje prispevke je največkrat objavljal pod psevdonim Danski ali Danecki, kar je pomenilo, da je izhajal iz Dan v Loški dolini,  je razložila vodja enote Anđelka Pogorilić. Gimnazijo oziroma licej je delal v Ljubljani, v zadnjih dveh letih je bil celo sošolec Franceta Prešerna. Kosmač je bil po študiju filozofije leta 1823 imenovan za knjižničarskega pomočnika v licejski knjižnici, kasneje je napredoval v skriptorja. Z Miho Kastelicem sta dokončala popisovanje Starega matičnega kataloga, delo, ki ga je leta 1832 začel Matija Čop. Ob takih znanstvih, znanju in talentu ne preseneča, da je sodeloval pri Kranjski Čbelici in sicer s pesmimi o letnih časih. Sošolec Prešeren mu je zato namenil epigram. Objavil je tudi Slovenski abecedar za tiste, ki se žele v kratkem času slovensko brati naučiti. Zanimiv je tudi njegov sin Albert Kosmač, ki  danes velja za prvega slovenskega orientalista. Na prireditvi bodo sodelovali dr. Mihael Glavan. Iva Jakše Sterle, Matej Kržič, skupina Pevke, ki deluje pri domačem društvu upokojencev in učenci starotrške osnovne šole. 

Znani odlomek o brezovki iz Kosmačevega abecednika, v primerih za učenje velikih črk pa ni pozabil na domače kraje.