Matjaž Perenič je glasbenik iz Ilirske Bistrice. Svojo glasbeno pot je začel kot trobentač, kot za šalo je zmagoval na tekmovanjih pevskih talentov, v srednješolskih letih je nastopal z rock bendom Obroč, kasneje pa z narodnozabavno zasedbo Brkinski trio. K pogovoru ga je povabila bistriška dopisnica Anja Hofman…

Studio Proteus Postojna po uspešno zaključenem projektu Dediščina furmanstva, ki je tej dejavnosti posvetil dva dokumentarna filma, nadaljuje s poslanstvom beleženja tradicije na filmskem platnu. Tudi letos v njihovi produkciji nastajata dva dokumentarca, ki pa bosta osvetlila dve drugi temi – naravno dediščino ob veliki vodi ter življenje in delo vojnega pilota Jurija Kraigherja – Žoreta, domačina iz Hrašč. Kot še pravi urednica Alenka Furlan Čadež, je ekipa večino materiala že posnela, premieri sta načrtovani za jesen.

Območno združenje Rdečega križa Postojna Pivka vsako leto poskrbi za nekoliko lažji prehod v naslednje šolsko leto, saj potrebščine za šolarje iz socialno ogroženih družin že tradicionalno zbirajo v dveh zbiralnih akcijah. Družinam in ostalim socialno šibkim občanom, ki jih je sicer, kot opažajo, v zadnjih letih manj, pomagajo tudi s hrano, plačilom položnic in brezplačnimi počitnicami. Rabljenih oblačil, kot je poudarila sekretarka Erika Dekleva, pa imajo v skladišču več, kot bi jih lahko razdelili. Sicer pa so, kot je dodala, letos več pozornosti namenili starejšim, saj se mnogi med njimi z nizkimi pokojninami le stežka preživljajo, kaj šele, da bi si lahko privoščili dopust na morju. Poslušaj.

V poletnem času srečujemo tudi veliko ptic, ki so aktivne podnevi, predvsem zjutraj in dopoldne. Na Planinskem polju je zgodba drugačna, saj od maja do julija ponoči neprestano pojejo kosci. Gre za srednje veliko travniško ptico pisanih barv in sicer rjave, sive, bele in črne barve. Gnezdi v travi, njen življenjski prostor pa so ekstenzivni travniki. Delež uničenih koscev na Planinskem polju je najvišji v državi. Vseeno pa obstaja nekaj možnosti za rešitve. Pred mikrofon smo povabili Tomaža Jančarja z Notranjskega regijskega parka, ki je povedal, zakaj se koscu slabo piše. Več…

Bistričan Sergij Šlenc je junija iz rok predsednika republike Boruta Pahorja prejel medaljo za zasluge za izjemni prispevek k povezovanju med italijanskim in slovenskim narodom na jezikovnem in literarnem področju. Šlenc se je rodil leta 1928 v Ilirski Bistrici. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz nemškega in italijanskega jezika. Po diplomi je nekaj let poučeval slovenski in nemški jezik na osnovni šoli v Ilirski Bistrici, v začetku 60-ih let pa je bil imenovan za lektorja za sodobni italijanski jezik na Filološki fakulteti v Beogradu. V 70h pa je prevzel lektorstvo za italijanski jezik na oddelku za romanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve.

Njegovo življenjsko delo sta Veliki italijansko-slovenski slovar in Veliki slovensko-italijanski slovar. Kot so zapisali v obrazložitvi Urada predsednika republike Slovenije ob podelitvi medalje za zasluge, je Sergij Šlenc z obema slovarjema zgradil trden in trajen most med slovensko in italijansko kulturo. Pred mikrofon ga je povabila Katja Kirn Vodopivec.