Agnes Kresevič iz Jasena obiskuje deveti razred na OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici. Te dni razstavlja svojo fotografsko razstavo v Domu na Vidmu. Poleg fotografije se ukvarja tudi z glasbo, rada ima živali in druženje s prijatelji. Rada fotografira naravo in živali. Poslušaj, kaj nam je še zaupala.
Foto: Fotoatelje Maraž
Ilirska Bistrica je bila v preteklosti poznana tudi po vojašnici, v kateri so služili vojaški rok mnogi vojaki iz cele nekdanje Jugoslavije. V času služenja so se med njimi spletla prijateljstva, nekatera obstajajo še danes. V Ilirski Bistrici je obujala spomine skupina vojakov iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. Nekdanji prostori vojašnic JLA v Ilirski Bistrici so sicer sedaj namenjeni različnim dejavnostim, nekateri pa tudi žalostno propadajo.
Vseslovenski program Varno na kolesu je od leta 2012 do danes združil že več kot 20.000 mladih kolesarjev in kolesark iz več kot 250 različnih osnovnih šol, svojo misijo pa uspešno uresničuje tudi v letošnjem šolskem letu. Že sedmo leto zapored tako povezuje najmlajše kolesarje, jih spodbuja k spoznavanju prometnih pravil in se zavzema za celovito razumevanje prometne varnosti. Letos pri projektu sodeluje več kot 3.300 učencev iz 90 slovenskih osnovnih šol,
Včeraj se je na OŠ Prestranek odvijala regijska prireditev, kjer je sodelovalo 557 otrok iz 15 šol iz Primorske in Notranjske regije.
Na Primorskem in Notranjskem je največ točk v sklopu razpisa Varno na kolesu zbrala OŠ Prestranek in tako prejela donacijo v višini 300 €. Drugo najvišje število točk je zbrala OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača, tretje OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, OŠ Spodnja Idrija pa je prejela priznanje za večletno sodelovanje v okviru projekta Varno na kolesu. Prvo- in drugo uvrščeni OŠ sta se uvrstili v finalni izbor in se tako še naprej potegujeta za naziv vseslovenskega zmagovalca razpisa Varno na kolesu 2018/19, glavno donacijo v višini 1.000 € in druge privlačne nagrade. Razglasitev bo potekala na veliki zaključni prireditvi, ki bo 23. maja 2019, v Ljubljani.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, župani sedmih občin, Razvojni center Novo mesto in Regionalna razvojna agencija Zeleni Kras so 12. aprila podpisali dogovor o sodelovanju pri Krošnjarski kolesarski poti. Dela na 7,3 kilometra dolgi poti naj bi bila končana avgusta. Kot so pojasnili na ministrstvu, je projekt vreden 2,55 milijona evrov.
Dogovor, katerega besedilo so uskladile direkcija za infrastrukturo, občine jugovzhodne slovenske regije, novomeški razvojni center ter Regionalna razvojna agencija Zeleni Kras, se nanaša na zagotavljanje zveznosti državnih kolesarskih povezav na območju občin Bloke, Cerknica, Loška dolina, Loški Potok, Osilnica, Ribnica in Sodražica, so pojasnili na ministrstvu.
Na Občini Cerknica pa razlagajo, da bo Krošnjarska kolesarska pot s kolesarsko potjo povezala jugovzhodni del Slovenije in del primorsko-notranjske regije. V sklopu projekta bodo sklenjene kolesarske povezave na relacijah G8 – Logatec-Cerknica-Ribnica, R13 – Cerknica-Stari trg pri Ložu-Ilirska Bistrica in R14 – Podplanina (Osilnica)-Hrib-Loški Potok-Stari trg pri Ložu. Pristojni so obljubili, da bo omrežje oblikovano, zasnovano in opremljeno tako, da se bodo kolesarski navdušenci lahko v prihodnje vozili po celotni regiji jugovzhodna Slovenija z navezavo na primorsko-notranjsko regijo.
Upravno sodišče je Občini Ilirska Bistrica prepovedalo izvedbo referenduma o sprejemno-registracijskem centru. Zato so svetniki na včerajšnji seji sklenili, da bo občina predlagala revizijo sodbe na vrhovnem sodišču. Prepričani so, da gre pri prepovedi referenduma za poseg v ustavne pravice njihovih občanov.
Svetniki so podprli predlog župana Emila Rojca, da naj pooblastijo odvetnika za vložitev predloga za dopustitev revizije in revizije zoper sodbo na vrhovno sodišče. Prepričani so, da mora Občina Ilirska Bistrica uporabiti vsa pravna sredstva, ki so ji na voljo za rešitev tega problema.
Čeprav svetniki pripadajo različnim strankam in listam, so podprli tudi prizadevanja Civilne iniciative za varovano mejo, ki so jo pred kratkim ustanovili kot odgovor na to, da se občani glede načrtovanega centra niso mogli izreči na referendumu.
Občinski svet zahteva tudi, da vlada prekine in pristojni organi prenehajo vse aktivnosti za postavitev sprejemno-registracijskega centra na mejnem prehodu Jelšane, povečajo število policistov in okrepijo varovanje državne meje ter da občini zagotovijo denar za sanacijo divjih odlagališč, ki ostajajo za ilegalnimi migranti.
Ministrstvo za notranje zadeve oziroma urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov kljub nasprotovanju občanov nadaljuje postopke za vzpostavitev centra. Civilna iniciativa za varovano mejo pa medtem zbira podpise pod peticijo proti postavitvi centra in za varovano mejo, prihodnjo soboto pa v Jelšanah pripravljajo tudi protestni shod.
Ilirskobistriški župan je že napovedal, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da te načrte prepreči. Čeprav je osebno referendum podprl, je bil dolžan preveriti njegovo zakonitost, zato je tudi zadržal sprejeti sklep občinskega sveta o izvedbi referenduma in ga s tožbo na upravnem sodišču izpodbijal. Upravno sodišče je odločilo, da je sklep občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica o izvedbi referenduma o sprejemno-registracijskem centru za migrante nezakonit in ga je tudi odpravilo, je 3. aprila za STA potrdil župan.