Novice

  • O MEDVEDIH BO VLADA ODLOČALA ŠE ENKRAT

    Upravno sodišče je delno ugodilo tožbi okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green proti državi v primeru načrtovanega odstrela medvedov. Odpravilo je namreč prilogo odloka, v kateri sta določena število in prostorska razporeditev odvzema medvedov iz narave za obdobje do 30. septembra letos.
     
     “Po presoji sodišča določitev števila medvedov za odstrel (ne samo na območju izjemne prisotnosti ter na prehodnem območju) nima potrebne zveze z vidika družbene sprejemljivosti, ugotovljene prek (subjektivnih) mnenj prizadetih interesnih skupin, kot tudi z vidika upravljanja s škodami, ki jih povzročajo medvedi,” navaja sodišče. Zato ni izpolnjen pogoj, da ni druge zadovoljive možnosti za odpravo omenjenih dveh problemov.

    Vlada bo morala tako še enkrat odločati o odvzemu rjavega medveda v skladu z navodili in smernicami sodišča. Sicer pa je po presoji sodišča odlok vlade kot predpis v ostalem delu zakonit in torej v tem delu ostaja v veljavi.

    Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green je ob izpodbijanju odloka vlade o ukrepu odvzema osebkov vrst rjavega medveda iz narave na upravnem sodišču med drugim opozarjala na njegovo neskladje z ustavo, ki državi nalaga, da mora skrbeti za ohranjanje naravnega bogastva.

    Vlada je odlok, po katerem je bil do 30. septembra 2019 predviden odvzem 200 medvedov, sprejela novembra lani. Za odstrel je predvidela 175 medvedov, lovci pa naj bi to storili do 30. aprila 2019. Januarja je upravno sodišče izvajanje odloka zadržalo.

    V Alpe Adria Green so bili prepričani, da bi z odstrelom nastala nepovratna škoda, saj odstreljenih medvedov ne bi bilo mogoče nadomestiti, tak poseg bi predstavljal tudi rušenje biotske raznovrstnosti. Z izvršitvijo izpodbijanega odloka bi po njihovi oceni nastale težko popravljive škodljive posledice, saj pomeni odstrel osebkov zavarovane živalske vrste poseg v populacijo, ki bi moral biti le izjemen.

    Avtor:STA
  • KNAPOVE SKULPTURE IZ LESA IN ALABASTRA

    V knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici je bila v teh dneh na ogled razstava skulptur iz lesa in alabastra domačega ustvarjalca Igorja Knapa, ki najraje oblikuje iz lesa, uporablja pa tudi druge materiale. Avtor rad tudi potuje in obiskuje likovne galerije. Prvo razstavo je imel v galeriji Doma na Vidmu v llirski Bistrici. K pogovoru ga je povabila Anja Hofman. Poslušaj. 

    • KNAP2
  • ROKODELCI V ŠKOFJI LOKI

    Danes ob 18. uri bo v Rokodelskem centru DUO v Škofja Loka odprtje razstave izdelkov rokodelcev, ki ustvarjajo med Snežnikom in Nanosom, na območju Postojne, Pivka in Ilirske Bistrice.

    Na ogled bodo postavili kreativnost, znanje in domišljijo rokodelcev in oblikovalcev, ki ustvarjajo v objemu dveh večjih gora, kraških jam, presihajočih jezer in burje. Kljub slikovitim naravnim danostim ustvarjajo različne izdelke. Iz naravnih in umetnih materialov, pa tudi iz smeti. Njihovi pristopi k oblikovanju so tradicionalni, sodobni ali mešanica obojega.
    Poleg izdelkov posameznikov, ki ustvarjajo samostojno, bodo prikazali tudi rezultate celoletnega projekta, ki je lani v ospredje postavil rokodelstvo: Zgodbe rok in krajev in predstavlja lokalni zemljevid rokodelskega znanja.

    Novo nastali izdelki predstavljajo sodobne veščine v kombinaciji s kulturno dediščino in zgodovinskimi, mitološkimi ter naravnimi danostmi krajev, kjer izdelki nastajajo. Organizator je Destilator, klub trajnostnih rešitev, v katerem deluje Maja Modrijan,  
    v sodelovanju z Društvom za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom  ter Centrom lokalne umetnosti Lokalc.   
    Pri spoznavanju z zgodbami in razvoju izdelkov v projektu Zgodbe rok in krajev sta sodelovali Jasminka Ferček, Tjaša Bavcon – Oloop Design.

    Ustvarjali so: Edita Čotar, Dejan Žnidaršič, Tadeja Pecman Penko, Mateja Premrl, Sonja Prosen Flower Art, Mateja Vekar Kafol, atelje Ornamentika, Jana Šepec, Tatjana Udovic, Srečko Likar, Damjana Kaluža – Art Kaluža, Helena Knafelc, Tina Renko, Simon Modrijan, Maja Modrijan.

    Vir: Destilator 

  • NAGRADA LARISI PETRIČ ZA MAGISTRSKO DELO

    Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu z današnjo svečano podelitvijo zaključuje 17. nagradni natečaj za diplomska, magistrska in  doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu. Na podlagi ocene strokovne komisije bo  minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik na današnji slovesnosti v dvorani Državnega sveta RS razglasil prejemnike nagrad. Med njimi je tudi Postojnčanka Larisa Petrič, ki bo prejela 3. nagrado za magistrsko delo Domači okusi v novih okoljih.

     Larisa Petrič je s tem delom pod mentorstvom red. prof. dr. Bojana Baskarja in doc. dr. Mateje Habinc zaključila magistrski program Etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V njem avtorica raziskuje, kako Slovenci po svetu s pomočjo domače hrane, to je poznanih okusov, jedi in domačih prehranskih znamk, ohranjajo ali rekonstruirajo povezavo z domovino in občutek domačnosti v novih okoljih. Raziskava primerja izkušnje izbranih sogovornic iz Avstralije, Kanade in Velike Britanije, obenem pa sooča kulinarične prakse v starejših slovenskih skupnostih ter med mlajšimi izseljenci. Avtorica v nalogi pokaže, da je kulinarika ključni dejavnik ohranjanja in rekonstruiranja spomina na domače okolje, s tem pa tudi etnične identitete v izseljenskih kontekstih.

    Strokovna komisija je v delu prepoznala izvirnost raziskovalnega vprašanja, ki kljub majhnemu raziskovalnemu vzorcu dobro osvetli vlogo kulinarike v identitetnih procesih in organizaciji stikov z domovino. Poleg tretje nagrade bo Larisa Petrič prejela tudi priporočilo za objavo raziskovalnih dognanj v obliki znanstvenega članka.

     

     

    Avtor:Zasebno: Mateja Jordan
  • POGOVORITE SE Z ŽIVIMI KNJIGAMI!

    Živio knjižnico v Postojni že poznamo. V njej ne beremo knjig, ampak se  pogovarjamo s sočlovekom in se s pomočjo dialoga aktivno ozaveščamo in izobražujemo o človeških vrednotah in človekovih pravicah ter učimo spoštovati drugačne ljudi. Danes od 16. urej bodo v mestnem parku v Postojni žive knjige brali otroci in mladostniki. Na pogovor smo seveda vabljeni tudi vsi ostali.

    Avtor:Maruša Mele Pavlin