Darko Bizjak se je zelo razveselil naziva Častni občan, ki mu ga je podelila domača Občina Postojna. Nagradila ga je za življenjsko delo na področju športa, dela z mladimi, humanitarnosti in promocije občine. Priznanje bo prejel ob prazniku mesta Postojna, mi pa smo ga že povabili pred mikrofon. Kako zanimiv gospod! Ste vedeli, da si je, ta odlični kegljač, s športom kruh služil v nemški ligi? Leta 1976 so ga povabili v  slovensko reprezentanco, v kateri je sodeloval do leta 2005, torej skupaj 29 let, od tega je bil 19 let kapetan moške ekipe. Od leta 1978 pa do razpada Jugoslavije je bil tudi član reprezentance takratne skupne države, s katero je dosegel vidne rezultate, saj so bili štirikrat tretji na svetu. Največje uspehe je dosegel s slovensko reprezentanco po letu 1991, ko so postali kar trikrat svetovni prvaki, enkrat so bili svetovni podprvaki in enkrat tretji. V tem obdobju je Darko dosegel pet svetovnih rekordov, dvakrat posamezno, enkrat v kombinaciji in dvakrat ekipno.Posebej so vidni njegovi klubski uspehi, saj se je po letu 1990 pridružil ekipi  Plankstadt iz Nemčije , s katero so bili trikrat svetovni in dvakrat evropski pokalni prvaki ter štirikrat  državni prvaki Nemčije . V tem obdobju je bil tudi dvakrat najboljši igralec nemške (Bundes) lige. Padali so rekordi, znanje pa je po vrnitvi v domovi nesebično razdajal mladim. Darku čestitamo tudi z Radia 94!

V zadnji oddaji “Vključujemo” smo govorili o ustvarjalnosti starejših oz. njihovi vključenosti v družbo, saj starejši odrasli v Sloveniji sodijo med najbolj ranljive skupine prebivalstva. Oglasili smo se v večgeneracijskem centru Točka moči v Pivki, kjer smo poklepetali s članico društva upokojencev Pivka Jožico Knafelc. Svoj prosti čas rada preživi v družbi ostalih udeleženk v večgeneracijskem centru, kjer ustvarjajo iz različnih materialov in s svojimi izdelki razveseljujejo različne generacije, predvsem pa tiste najmlajše.

Poslušaj.

Vokalna skupina Iskrice prihaja iz Šmihela pri Pivki. Skupino sestavlja 12 deklet, ki delujejo pod okriljem Kulturnega društva Šmihel. Skupaj so prvič zapele leta 2013, na pobudo Tinkare Volk, ko je po spletu okoliščin razpadel cerkveni otroški pevski zbor.  

V studiu so nas obiskale Neža Lenarčič, Manca Šonc in Kristina Lenarčič, ki so nas povabile na njihov že tradicionalni koncert. Prihodnjo soboto, 5. maja, bodo ob 19. uri, v avli OŠ Pivka organizirale že četrtega po vrsti. Poslušaj :)

V Jelšanah se je okoli 400 ljudi udeležilo protesta proti sprejemno-registracijskemu centru za migrante in za varovano mejo. Predsednik civilne iniciative Ivan Ceglar je poudaril, da bi bil center za migrante nepotreben, če bi država poskrbela za varovanje meje. Župan Ilirske Bistrice Emil Rojc je opozoril na slabšo kakovost življenja domačinov.

Državljani, ki živijo na mejnih območjih, se vsakodnevno srečujejo z nezakonitimi migracijami, posledično pa z onesnaževanjem narave, vlomi in poškodovanjem lastnine, “posebej pa je zaskrbljujoč pojav strahu, da se ne moremo svobodno gibati na svojem dvorišču”, je razloge za protest strnil predsednik Civilne iniciative za varovano mejo Ceglar, ki je sicer tudi predsednik Krajevne skupnosti Jelšane.

Ceglar je ob tem navedel, da je njihov namen, da od pristojnih zahtevajo varovanje schengenske meje skladno z zakoni in zavezami, ki jih je dala naša država ob vstopu v schengenski prostor.

Prav schengen po njegovem mnenju državljanom zagotavlja varnost, “ki je v današnjem svetu najpomembnejša dobrina”. Sprejemno-registracijski center, ki je predviden na območju mejnega prehoda Jelšane, po Ceglarjevem prepričanju niti ne bi bil potreben, če bi mejo varovali skladno z zakonom in pravili schengna.

Od pristojnih zato zahtevajo, da zagotovijo varovanje meje z vsemi tehničnimi sredstvi. “Izgovor”, da je premalo policistov, pa po njegovem mnenju ne vzdrži, saj bi Slovenija lahko zahtevala pomoč enot Frontexa.

Protestniki so svoja stališča izrazili tudi s številnimi transparenti z napisi, kot npr. Referendum je naša ustavna pravica, Upoštevajte voljo ljudi in Hočemo varovano mejo.

Mirne protestnike, med katerimi so bili tudi predstavniki civilnih iniciativ iz Bele krajine, Metlike, Velenja, Škofij, Gorenjske in Štajerske, je prišel podpret tudi župan Ilirske Bistrice Emil Rojc iz vrst SD. “Domačini smo navajeni, da mejo prestopamo na mejnem prehodu z dokumenti, in to zahtevamo tudi od vseh ostalih,” je ob robu shoda poudaril župan.

Rojc sicer vidi podobne razloge za protest kot Ceglar, od divjih odlagališč do srečanj domačinov s kolonami migrantov, predvsem v nočnem času. “To ljudi vznemirja in spreminja način življenja,” je opozoril.

Zahteva po boljšem nadzoru meje po Rojčevih besedah pomeni več policije in po potrebi tudi angažiranje vojske. “Seveda pa se zavedamo, da to ni trajna rešitev problema,” je dodal župan, ki se zaveda, da bi bilo treba migrantom omogočiti dostojno življenje v državah izvora.

Glede možnosti, da bi vendarle izvedli občinski posvetovalni referendum o centru za migrante, pa je Rojc ocenil, da je to še vedno odprta opcija in je odvisna od naslednjih korakov države.

Stranka SD pa je na Twitterju zapisala, da ne podpira protestnega shoda v Jelšanah. “Ocene o ravnanju posameznih članov SD bodo sprejemali pristojni organi stranke. Ob tem pa pričakujemo, da bo država izzive migracijske politike reševala z odprtim in iskrenim dialogom z lokalnim prebivalstvom,” so navedli v stranki.

Med protestniki so bili tudi nekateri vidni predstavniki političnih strank. Poleg poslanca SDS Branka Grimsa še članica stranke in ustanoviteljica Civilne iniciative Bela Krajina Maja Kocjan, predsednik Domovinske lige in nosilec liste za evropske volitve Bernard Brščič, pa tudi predstavniki skrajnega gibanja Generacija identitete. (STA, foto: Anja Hofman)

Pivka perutninarstvo zaradi povečanega povpraševanja intenzivno išče nove rejce, ki bi vzrejali piščance na površini najmanj 1000 kvadratnih metrov. Pri tem je zelo pomembna lokacija rejca, saj so kratke nabavne verige ena od konkurenčnih prednosti družbe. Približno 50 % rejnih površin je v razdalji do 30 kilometrov od proizvodnega obrata. Išče pa tudi do razdalje 200 km, kar je pogoj za ohranjanje vključenosti v nacionalno shemo kakovosti Izbrana kakovost Slovenije.

Reja Pivškega piščanca poteka pri rejcih predvsem na Krasu, Vipavskem in Goriškem, kjer ni intenzivnega kmetijstva, je prevetreno ozračje in ugodna mikroklima za rejo piščancev. Rejci po predpisanih postopkih in pod strokovnim nadzorom tehnologov ter veterinarske službe, zagotavljajo optimalne pogoje za rejo piščancev. Pivka pripravlja krmo v lastni mešalnici krmil, s čemer še dodatno garantira kakovost svojih končnih izdelkov.

V sodelovanju s 58 rejci vzredi letno dobrih 7,5 mio piščancev.