Novice

  • MLADOLETNIKI BREZ SPREMSTVA SE ŠE NE BODO SELILI

    Mladoletni begunci brez spremstva, ki so nastanjeni v dijaškem domu Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna (SGLZŠ), se še ne bodo selili na novo lokacijo. To zanje urejajo v stavbi nekdanjega Primorja na Volaričevi ulici, a do 1. februarja ne bo končana. Vlada je zato na torkovi dopisni seji s spremembo uredbe ta rok podaljšala do 1. aprila. V vmesnem času ostajajo mladoletniki brez spremstva, teh je bilo decembra 14,  nastanjeni v SGLZŠ.

    Urad za oskrbo in integracijo migrantov poudarja, da bodo kapacitete namenjene izključno mladoletnikom brez spremstva in sicer za do 70 oseb.  Njihovi načrti so lani presenetili meščane. Takrat so nam na uradu pojasnili, da so o svojih načrtih občino obvestili in zapisali “tematika je bila preko medijev komunicirana”.  A Občina Postojna je v zadnjem občinskem časopisu zapisala, da je bila postavljena pred dejstvo in da z namerami ni bila seznanjena. Kot meni, bi morala biti, saj gre za državno zadevo, ki posega v življenje lokalnega prebivalstva. Mladoletniki brez spremstva so v kraju dobro sprejeti, a večje število s seboj prinese tudi potrebe po načrtovanju zdravstvene, socialne, izobraževalne in druge oskrbe.

     

  • DOGODKI TEDNA PISANJA Z ROKO TUDI V TEH DNEH

    Čeprav je Teden pisanja z roko že za nami, bodo dogodki v okviru te pobude tudi v tem tednu. Danes ob 15. uri bo na Ljudski univerzi Postojna delavnica pisanja z roko, ki jo pripravlja Klub upokojencev v vzgoji in izobraževanju občin Postojna in Pivka.
    Krajevna skupnost Ostrožno Brdo pa v soboto ob 17. uri vabi v stavbo nekdanje šole na Ostrožnem Brdu na srečanje z naslovom “Po stopnicah navzgor”. Letošnja tema Tedna pisanja z roko je sicer “zapis časa o nas,” je široko zastavljena in dopušča več možnosti za ustvarjanje.

    Avtor:Jaka Zalar
  • PROJEKT KOMPETENCE Z VEČ KOT 160 BREZPLAČNIMI TEČAJI

    Ljudska univerza Postojna je bila skupaj z Ljudsko univerzo Ilirska Bistrica uspešna na javnem razpisu “Kompetence 2023-2029” za območje Primorsko-notranjske regije. Projekt želi povečati vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje ter izboljšati kompetence, ki jih potrebujejo zaradi potreb na trgu dela, večje zaposljivosti in mobilnosti ter osebnega razvoja. S tem se bo izboljšalo tudi njihovo odzivanje na tehnološke, demografske in podnebne spremembe v sodobni družbi.

    Računajo, da bodo v projekt zajeli dva tisoč odraslih, oziroma ranljivim skupinam odraslih ponudili več kot 160 različnih brezplačnih tečajev. Že nekaj časa je največ povpraševanja po tujih jezikih in digitalnih spretnostih na različnih ravneh. Poslušaj. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin
  • VRBIŠKE ŠEME NA OGLED DO PEPELNICE

    Vrbiške šeme so bile lani predstavljene v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, letos pa razstava gostuje »doma«. V Pavlovčevi galeriji v Ilirski Bistrici so do 14. februarja na ogled oprave pustnih likov iz Vrbice, ki jih je Slovenski etnografski muzej odkupil leta 2022 za svojo zbirko.
    Vrbiške šeme so pustna skupina z liki, ki se delijo na bele ali gosposke šeme in na črne šeme ali podložnike. Njihova posebnost so usnjene obrazne maske – larfe. Razstava pa predstavlja sedem celotnih pustnih oprav vrbiških šem, fotografije drugih pustnih likov ter različna kopita za izdelavo usnjenih obraznih mask.

    Avtor:Jaka Zalar
  • DEL MUZEJA PRILAGOJEN SLEPIM IN SLABOVIDNIM

    Notranjski muzej Postojna je del svojih prostorov in pedagoški del Jamar Junior, ki je namenjen najmlajšim obiskovalcem muzeja, opremil z elementi, ki bodo pri muzejski izkušnji pomagali slepim in slabovidnim. Oznake je v prostor umestila magistrica inkluzivne pedagogike Nika Jerman.

    Povedala je, da bodo v pomoč tudi osebam z gibalno in senzorno oviranostjo, ostale obiskovalce pa ozavestile in izobraževale. Kot razlaga, so želeli pedagoško razstavo, ki je sicer zelo interaktivna, narediti še bolj inkluzivno in jo prilagoditi omenjeni ranljivi skupini.  Do nje in sanitarij pelje vodi talni taktilni vodilni sistem. S kontrastnimi trakovi so označili stopnice, ograje ter ostale za slepe in slabovidne nevarne točke, kjer se spremeni nivo tal in podobno. Več v posnetku. 

    Avtor:Maruša Mele Pavlin