V Jelšanah se je okoli 400 ljudi udeležilo protesta proti sprejemno-registracijskemu centru za migrante in za varovano mejo. Predsednik civilne iniciative Ivan Ceglar je poudaril, da bi bil center za migrante nepotreben, če bi država poskrbela za varovanje meje. Župan Ilirske Bistrice Emil Rojc je opozoril na slabšo kakovost življenja domačinov.

Državljani, ki živijo na mejnih območjih, se vsakodnevno srečujejo z nezakonitimi migracijami, posledično pa z onesnaževanjem narave, vlomi in poškodovanjem lastnine, “posebej pa je zaskrbljujoč pojav strahu, da se ne moremo svobodno gibati na svojem dvorišču”, je razloge za protest strnil predsednik Civilne iniciative za varovano mejo Ceglar, ki je sicer tudi predsednik Krajevne skupnosti Jelšane.

Ceglar je ob tem navedel, da je njihov namen, da od pristojnih zahtevajo varovanje schengenske meje skladno z zakoni in zavezami, ki jih je dala naša država ob vstopu v schengenski prostor.

Prav schengen po njegovem mnenju državljanom zagotavlja varnost, “ki je v današnjem svetu najpomembnejša dobrina”. Sprejemno-registracijski center, ki je predviden na območju mejnega prehoda Jelšane, po Ceglarjevem prepričanju niti ne bi bil potreben, če bi mejo varovali skladno z zakonom in pravili schengna.

Od pristojnih zato zahtevajo, da zagotovijo varovanje meje z vsemi tehničnimi sredstvi. “Izgovor”, da je premalo policistov, pa po njegovem mnenju ne vzdrži, saj bi Slovenija lahko zahtevala pomoč enot Frontexa.

Protestniki so svoja stališča izrazili tudi s številnimi transparenti z napisi, kot npr. Referendum je naša ustavna pravica, Upoštevajte voljo ljudi in Hočemo varovano mejo.

Mirne protestnike, med katerimi so bili tudi predstavniki civilnih iniciativ iz Bele krajine, Metlike, Velenja, Škofij, Gorenjske in Štajerske, je prišel podpret tudi župan Ilirske Bistrice Emil Rojc iz vrst SD. “Domačini smo navajeni, da mejo prestopamo na mejnem prehodu z dokumenti, in to zahtevamo tudi od vseh ostalih,” je ob robu shoda poudaril župan.

Rojc sicer vidi podobne razloge za protest kot Ceglar, od divjih odlagališč do srečanj domačinov s kolonami migrantov, predvsem v nočnem času. “To ljudi vznemirja in spreminja način življenja,” je opozoril.

Zahteva po boljšem nadzoru meje po Rojčevih besedah pomeni več policije in po potrebi tudi angažiranje vojske. “Seveda pa se zavedamo, da to ni trajna rešitev problema,” je dodal župan, ki se zaveda, da bi bilo treba migrantom omogočiti dostojno življenje v državah izvora.

Glede možnosti, da bi vendarle izvedli občinski posvetovalni referendum o centru za migrante, pa je Rojc ocenil, da je to še vedno odprta opcija in je odvisna od naslednjih korakov države.

Stranka SD pa je na Twitterju zapisala, da ne podpira protestnega shoda v Jelšanah. “Ocene o ravnanju posameznih članov SD bodo sprejemali pristojni organi stranke. Ob tem pa pričakujemo, da bo država izzive migracijske politike reševala z odprtim in iskrenim dialogom z lokalnim prebivalstvom,” so navedli v stranki.

Med protestniki so bili tudi nekateri vidni predstavniki političnih strank. Poleg poslanca SDS Branka Grimsa še članica stranke in ustanoviteljica Civilne iniciative Bela Krajina Maja Kocjan, predsednik Domovinske lige in nosilec liste za evropske volitve Bernard Brščič, pa tudi predstavniki skrajnega gibanja Generacija identitete. (STA, foto: Anja Hofman)

Pivka perutninarstvo zaradi povečanega povpraševanja intenzivno išče nove rejce, ki bi vzrejali piščance na površini najmanj 1000 kvadratnih metrov. Pri tem je zelo pomembna lokacija rejca, saj so kratke nabavne verige ena od konkurenčnih prednosti družbe. Približno 50 % rejnih površin je v razdalji do 30 kilometrov od proizvodnega obrata. Išče pa tudi do razdalje 200 km, kar je pogoj za ohranjanje vključenosti v nacionalno shemo kakovosti Izbrana kakovost Slovenije.

Reja Pivškega piščanca poteka pri rejcih predvsem na Krasu, Vipavskem in Goriškem, kjer ni intenzivnega kmetijstva, je prevetreno ozračje in ugodna mikroklima za rejo piščancev. Rejci po predpisanih postopkih in pod strokovnim nadzorom tehnologov ter veterinarske službe, zagotavljajo optimalne pogoje za rejo piščancev. Pivka pripravlja krmo v lastni mešalnici krmil, s čemer še dodatno garantira kakovost svojih končnih izdelkov.

V sodelovanju s 58 rejci vzredi letno dobrih 7,5 mio piščancev.

V ponedeljek in torek v Točki moči Postojna pripravljajo aktivne delavnice za najmlajše, ki bodo uživali v snovanju različnih izdelkov. Delavnice se bodo začele ob 9h in se predvidoma zaključile ob 12. uri.

O delavnicah smo poklepetali z vodjo Točke moči Postojna Nino Vanito Hočevar.

Mala deklica Kaja iz Občine Cerknica se pogumno bori z levkemijo, njena družina pa tudi s finančno stisko. Mamica je zaradi propada podjetja ostala brez dela in kasneje še brez nadomestila. Kaja zaradi oslabljenega imunskega sistema ne more v vrtec, mamica, ki skrbi zanjo , pa ne v drugo službo. Med tistimi, ki bodo Kaji in njeni družini pomagali, je tudi Komorni zbor Fran Gerbič. Za Kajo bo zapel na dobrodelnem koncertu to nedeljo ob 17. uri v župnijski cerkvi pri Svetem Vidu nad Cerknico. Poslušalci bodo gotovo uživali, saj bo zbor zapel del tekmovalnega programa, “Gerbiči” pa tudi komaj čakajo, da zapojejo svojemu zelo ljubemu občinstvu. Pri Svetem Vidu namreč gostujejo vsako leto. 

Foto: Ljubo Vukelič/cerknica.si 

Prvi ris, ki bo pomagal rešiti našo (dinarsko-jugovzhodno alpsko) populacijo pred izumrtjem, je danes srečno prispel iz Romunije v Slovenijo. Ris, ki ga je romunska projektna ekipa poimenovala Goru, bo naslednjih nekaj tednov preživel v prilagoditveni obori v Loškem Potoku, potem pa bo izpuščen v naravo.

Populacija risa, ki si jo med drugim delita Slovenija in Hrvaška, je trenutno izredno majhna in izolirana, njeni osebki pa so si med seboj zelo sorodni, zaradi česar ji grozi izumrtje. Stopnjo sorodnosti bodo znižali v okviru projekta LIFE Lynx z doselitvijo zdravih osebkov iz druge, neogrožene (karpatske) populacije. Prvi od 14 risov, ki jih bodo v populacijo vključili v Sloveniji in na Hrvaškem, je ris Goru, ki prihaja iz Romunije.

Delo romunskega dela projektne ekipe je bilo poplačano, ko se je 12. februarja 2019 v zabojno past, postavljeno na območju Naravnega parka Putna Vrancea, ujel 23 kg težak samec. V času karantene v Romuniji so bile opravljene veterinarske analize, ki so potrdile, da je ris v ustreznem zdravstvenem stanju, risa pa so tudi cepili proti steklini.

Prevoz iz Romunije v Slovenijo je opravila izkušena ekipa za transport živih živali iz ZOO Ljubljana in Zavoda za gozdove Slovenije. Ris je potovanje dobro prestal in je sedaj že nameščen v prilagoditveni obori v Loškem Potoku, kjer bo bival približno 3 tedne. V času karantene v Sloveniji bodo za risa skrbeli lokalni lovci iz lovske družine Loški Potok skupaj z veterinarjem in člani projektne ekipe.

Ljudi naprošajo, da se obori ne približujejo, saj bi s tem risu povzročali nepotreben stres. Ves čas karantene bo obora z okolico nadzorovana s kamerami.

Vir: Projektna skupina Life Lynx