Posestvo Ravne z dvorcem in gospodarskim poslopjem ter hlevom in pašniki Kobilarne Lipica je imenitno že samo po sebi. Če prištejemo še lego nekaj kilometrov južno od Pivke in Parka vojaške zgodovine, blizu ceste do morja in v bližini zahodnoslovenskih in severnojadranskih turističnih znamenitosti., lahko v njem vidimo velik turistični potencial. Lastnica dvorca Občina Pivka namerava v dvorcu urediti hotel, ob njem pa igrišče za golf. Kot kaže, težav z iskanjem skupnega jezika s Kobilarno Lipica nima. Kobilarna ima namreč pri dvorcu pašnike, v njeni lasti so tudi grajski hlevi. Malo počasneje gredo dogovori z državo. Velika škoda bi bila že samo, če bi pustili, da propade še ena grajska arhitektura. Zaradi mačehovskega odnosa do dediščine, nam je ni ostali prav dosti.  Ravne so nepogrešljivo povezane tudi z našo zgodovino. Od prve polovice 18. stoletja pa do konca druge svetovne vojne so dvorec  imeli v lasti grofje Hohenwarthi, med njimi najdemo tudi kranjskega deželnega glavarja, politika, dunajskega nadškofa, operoza in naravoslovca. To je bil Jožef Hanibal grof Hohenwartu. Njemu    je Luka Čeč prinesel jamskega hroščka drobnovratnika in latinsko je poimenovan prav po grofu iz Raven, ki je, leta 1832 je izdal tudi knjižico z opisom Postojnske jame. 

Foto: pivka.si 

Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so danes, 3. maja, ob 5.50 zabeležili šibek potresni sunek. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 67 kilometrov južno od Ljubljane, v Jelšanah, potres pa so čutili posamezni prebivalci Jelšan in Ilirske Bistrice, so sporočili iz Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji RS za okolje.

Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 1,5, intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju pa ni presegla tretje stopnje po evropski potresni lestvici

Jure Počkaj in člani skupine Ana Pupedan spet združujejo moči. Po razprodanem in odmevnem Valentinovem koncertu, v nedeljo 5. maja vabijo v Kulturni dom Šempas, kjer se bodo predstavili že v drugem skupnem projektu. Na koncertu se bodo predstavili v slovenskih in italijanskih “kanconah”, opernih arijah in tudi nekaj avtorskih skladb. Gre za logično nadaljevanje Valentinovega koncerta pravijo.

V Križni jami je vse več obiskovalcev, kar napoveduje, da je glavna turistična sezona pred vrati. Društvo ljubiteljev Križne jame, ki jamo upravlja, je na sezono že pripravljeno. Uredili so okolico jame, pot do nje in smerokaze. Za zdaj vodniki zmorejo, poleti pa potrebujejo tudi dodatno pomoč. DLKJ ob tem ne pozablja na raziskovalno dejavnost in nudenje podpore krasoslovcem. Društvo tudi  trdno stoji za stališčem, da upravljanje jame pomeni tudi njeno varovanje in ne le vodenje po njej. Določilo je število obiskovalcev letno, ki ga jama zmore, in ne namerava ga preseči. 

Kalvarija v Križni jami. Foto: Gašper Modic 

Že če se samo spomnimo na Antona Janšo, Antona Žnideršiča, panjske končnice in tradicionalna medena peciva, nam je hitro jasno, kako so imeli naši predniki v čislih čebele. Na srečo se zavest, da smo za njihovo preživetje, odgovorni vsi, veča iz leta v leto. Bogato znanje svojih predhodnikov pa prenašajo naprej in ga nadgrajujejo številni čebelarji, ki se združujejo tudi v društva in zveze. Čebelarska zveza Antona Žnideršiča Primorske in Notranjske združuje Obalno-kraško čebelarsko društvo ter čebelarska društva Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna. Pogovarjali smo se s predsednikom društva Vladimirjem Fajdigo. Poslušaj.