V studio smo povabili osnovnošolce treh osnovnih šol – OŠ Antona Globočnika, OŠ Miroslava Vilharja in OŠ Pivka. Vsem učencem je skupno to, da so priseljenci in obiskujejo dodatne ure slovenskega jezika. Z njimi smo poklepetali o Sloveniji, šolanju in vključenosti v družbo, ki jim je bila nekoč tuja.
Tudi na drugi razpis Ministrstva za RS za kulturo, ki oddaja obnovljene in zaprte prostore grajskih pristav, se ni prijavil nihče. Pomagal ni niti obisk ministra Zorana Pozniča, ki si je pristave ogledal 27. marca in dejal, da si ministrstvo za grajski kompleks želi gospodarnega najemnika, ki bo imel dolgoročno vizijo in posluh za lokalno skupnost. Spomnil pa ni le na neposredno bližino avtentično opremljenega snežniškega gradu ter na bližino lovske zbirke in Polharskega muzeja, poudaril je, da naravna in kulturna dediščina v okolju ponujata izjemno možnost za strateško zgodbo razvoja kulturnega turizma.
Spomnimo, da teče že četrto leto, odkar je najemnica pristav, kjer je imela prenočišča – urejenih je pet apartmajev – in gostinsko ponudbo, predčasno obupala. Kot je dejala takrat, tudi zaradi nedokončane ali nepravilno izpeljane obnove.
Ob obisku kulturnega spomenika državnega pomena z ohranjeno opremo in grajskim parkom si tako še vedno ne moremo privoščiti niti kave, pa čeprav je država v obnovo spomenika vložila več kot pet milijonov evrov.
Ker v pristavah od lani jeseni svojih prostorov nima več niti Društvo ljubiteljev gradu, se je zaključila tudi zgodba večdnevnega festivala Plavajoči grad. Umetniki iz vsega sveta bodo več dni gostovali v Istri in se v Loško dolini vrnili le za en dan.
Rimski častnik sv. Florijan je umrl 4.maja leta 304 mučeniške smrti v Lavriaku na današnjem Gornjem Avstrijskem. Najstarejše slike in kipi ga predstavljajo kot vojaka z vojvodskim klobukom, mečem in zastavo. Šele ob koncu 15. stoletja ga vidimo, kako iz golide izliva vodo na gorečo hišo, kar pomeni, da v srednjem veku Florijana še niso častili kot varuha pred ognjem. Pred Florijanom so gospodarji svoja poslopja izročali v varstvo sv. Lovrencu. Zanimivo je, da cerkvi posvečeni obema svetnikoma najdemo v Orehku pri Postojni. Danes pokopališka cerkve sv. Lovrenca je do začetka 17. stoletja veljala za poglavitno orehovško cerkev. Zgrajena je bila sredi 14.stoletja, po zapisih arheologinje Mehtilde Urleb, na ostankih nekdanje rimske postojanke. Cerkev sv. Florijana so začeli graditi v zadnjih desetletjih 15. stoletja. Kot gre sklepati iz Vavasorjevih zapisov, je sprva zrastel najvišji cerkveni zvonik na Postojnskem oziroma takrat taborni stolp proti Turkom, cerkev z obzidjem je bila zgrajena kasneje. Na dan sv. Florijana so v Orehka še nekaj desetletij nazaj pripravljali prav poseben obred, ki je združeval župnije in ljudi, nam je povedala Nives Kenič in nam predstavila slovesno staro pesem, s katero začenjajo Florijanovo mašo. Praznovanje sv. Florijana v Orehku ni bil le verski obred, ampak predvsem praznik, ko so si Orehovci vzeli čas za druženje. Tako je tudi danes.
Upokojeni gasilec Martin Hutchinson iz Manchestra in njegov pes Starsky, s katerim sta se srečala na Portugalskem, sta med prvomajskimi prazniki z ležečim kolesom prikolesarila v Postojno. Anglež je na poti po svetu vse od leta 2006. Odločil se je, da bo, kjer bo le imel možnost, opozarjal na pomen ohranjanja okolja. Spregovoril je tudi na Radiu 94. Na obisk k nam ga je prav na praznik dela pripeljal Klub vodnikov reševalnih psov Postojna, kjer so popotnikoma ponudili prenočišče in podporo. Če želite njuno pot spremljati še naprej, ju lahko vidite na Martinovem youtube kanalu. Poslušaj.
Posestvo Ravne z dvorcem in gospodarskim poslopjem ter hlevom in pašniki Kobilarne Lipica je imenitno že samo po sebi. Če prištejemo še lego nekaj kilometrov južno od Pivke in Parka vojaške zgodovine, blizu ceste do morja in v bližini zahodnoslovenskih in severnojadranskih turističnih znamenitosti., lahko v njem vidimo velik turistični potencial. Lastnica dvorca Občina Pivka namerava v dvorcu urediti hotel, ob njem pa igrišče za golf. Kot kaže, težav z iskanjem skupnega jezika s Kobilarno Lipica nima. Kobilarna ima namreč pri dvorcu pašnike, v njeni lasti so tudi grajski hlevi. Malo počasneje gredo dogovori z državo. Velika škoda bi bila že samo, če bi pustili, da propade še ena grajska arhitektura. Zaradi mačehovskega odnosa do dediščine, nam je ni ostali prav dosti. Ravne so nepogrešljivo povezane tudi z našo zgodovino. Od prve polovice 18. stoletja pa do konca druge svetovne vojne so dvorec imeli v lasti grofje Hohenwarthi, med njimi najdemo tudi kranjskega deželnega glavarja, politika, dunajskega nadškofa, operoza in naravoslovca. To je bil Jožef Hanibal grof Hohenwartu. Njemu je Luka Čeč prinesel jamskega hroščka drobnovratnika in latinsko je poimenovan prav po grofu iz Raven, ki je, leta 1832 je izdal tudi knjižico z opisom Postojnske jame.
Foto: pivka.si
