Finančni urad Postojna vabi na dan odprtih vrat, ki bo ta četrtek med 9. in 13. uro v prostorih uprave na Titovem trgu. Pripravili bodo informacijsko tržnico, predstavili mobilne aplikacije in e-davke, prikazali delo mobilnih enot, spregovorili o pasteh pri spletnem nakupovanju in predstavili trošarinske postopke.
Podatki o poslovanju slovenskega gospodarstva v letu 2018 so že na voljo, javnosti pa jih je Ajpes predstavil na novinarski konferenci, ki je letos potekala sočasno na centrali in trinajstih izpostavah. Povzetku rezultatov poslovanja v Primorsko-notranjski regiji v preteklem letu smo prisluhnili na postojnski izpostavi Ajpesa. Kot je povedala direktorica Larisa Benassi, so družbe v naši regiji poslovale uspešno.
Najzaslužnejše za ta dobiček so predvsem srednje in velike družbe, teh je bilo skupaj 34. Skupaj so ustvarile kar 45 milijonov evrov oziroma dve tretjini neto čistega dobička. V letu 2018 je vseh 12 statističnih regij izkazalo neto čisti dobiček, izstopata Osrednjeslovenska in regija Jugovzhodna Slovenija, medtem ko se je Primorsko-notranjska regija uvrstila na 11. mesto. Kar 6 regij izkazuje manj neto čistega dobička kot v 2017. Tudi glede na ustvarjeno neto dodano vrednost se regija s 346 milijoni evrov uvršča na predzadnje 11. mesto v republiškem gospodarstvu. Larisa Benasi je spregovorila tudi o previdnosti, ki jo je moč zaznati in o financiranju poslovanja. Poslušaj.
Odbor DZ za notranje zadeve je več kot pet ur razpravljal o problematiki nezakonitih migracij. Seja je potekala na zahtevo SDS, kjer menijo, da vlada ni sprejela ukrepov za učinkovito varovanje južne meje. Po zagotovilih notranjega ministra Boštjana Poklukarja policija obvladuje razmere. Sklepov, ki jih je predlagala SDS, pa večina ni podprla.
Kot je v imenu predlagateljev dejal poslanec Branko Grims, je bila Slovenija po osamosvojitveni vojni res varna država, a je to zdaj vsak dan manj zaradi ravnanja vlade in tudi nekaterih nevladnih organizacij. Delu nevladnikov je namreč Grims znova očital, da tujce, ki mejo prestopajo nezakonito, vzpodbujajo k vstopu v Slovenijo in jim dajejo navodila, kako ravnati na njenem ozemlju. Nevladne organizacije so očitke sicer že večkrat zavrnile.
Grims je posvaril tudi, da bo Slovenija v zelo velikih težavah, če bodo sosednje države zaprle mejo. Prepričan je, da problemov, s katerimi se soočamo, in z njimi povezanih stroškov ne bi bilo, če bi se dosledno in za vse enako izvajala zakonodaja in bi se mejo ustrezno zaščitilo. Največje breme pa, kot je dejal, nosijo prebivalci ob meji.
S kakšnimi težavami se soočajo, so danes članom odbora predstavili župan Ilirske Bistrice Emil Rojc ter predstavnika civilnih iniciativ Jelšane in Bela Krajina Borut Rojc in Maja Kocjan.
Po besedah ilirskobistriškega župana Slovenija v obmejnem pasu ni varna država; prihaja do vlomov v vikende, lovske koče, lope in tudi do škode v kmetijstvu, ko migranti prečkajo pašnike, njive, ograde za živino. Država mora državljane in njihovo lastnino zaščititi, je poudaril Emil Rojc, ki je kot dodatno težavo izpostavil tudi odvržene stvari, ki jih migranti puščajo za sabo.
Da se prebivalci ob meji ne počutijo varne, je opozorila tudi Kocjanova in spomnila na nedavni primer ugrabitve starejšega Belokranjca, katere so osumljeni štirje tujci, ki so v Slovenijo vstopili nezakonito. Zase zahtevajo enako varnost, kot jo imajo tisti v Ljubljani, je dejala. Tako Rojc kot Kocjanova pa sta menila, da je policistov na meji premalo, vojaki, ki jim pomagajo, pa nimajo pa nikakršnih pooblastil, kar bi po Rojčevih besedah morali spremeniti.
Notranji minister Boštjan Poklukar je znova zagotovil, da sistem nacionalne varnosti deluje, policija na meji s Hrvaško pa obvladuje razmere, čeprav se migracije povečujejo. Do 12. maja letos je po njegovih navedbah v Slovenijo ilegalno vstopilo 3364 tujcev, med njimi največ državljanov Alžirije, Maroka, Afganistana in Pakistana. Prijeli so tudi 97 tihotapcev ljudi, kar kaže, da so migracije tudi dober posel za organizirane kriminalne združbe.
Po ministrovih navedbah razmeram prilagajajo tudi ukrepe, pri čemer je med drugim omenil namestitev dodatne ograje v delu Bele Krajine, sodelovanje s Slovensko vojsko (SV), pa tudi dodatna sredstva v letošnjem proračunu notranjega ministrstva za video nadzor.
Generalna direktorica policije Tatjana Bobnar pa je povedala, da policija prerazporeja kadre na meji. Med drugim so vpoklicali rezervne policiste, na meji delujejo pripadniki posebne policijske enote, na območju koprske in ljubljanske policijske uprave tudi mobilni policijski postaji. Prav tako so kot pomoč na mejo dodelili vodnike službenih psov in policiste konjenike. Tam so tudi pripadniki specialne enote, ki se ukvarjajo z iskanjem taborov in poti gibanja tujcev, ki nezakonito prestopajo mejo.
Bobnarjeva priznava, da je policija kadrovsko podhranjena; aktiven imajo razpis za zaposlitev novih nadzornikov državne meje, letos načrtujejo 40 zaposlitev. V veliko pomoč jim je po njenih besedah sodelovanje s SV, od sobote jim pomaga dodatnih 35 vojakov na dan. Zaprosili pa so še za dodatnih 105 vojakov, je povedala in še dodala, da so jim v pomoč video nadzorni sistem, začasne tehnične ovire, tudi policijski helikopterji in brezpilotni letalniki.
Večina članov odbora na koncu ni podprla predlaganih sklepov SDS, s katerimi bi ministrstvo za notranje zadeve in vlado pozvali, naj nemudoma sprejmeta ukrepe za zagotovitev varnosti prebivalcev, ter ukrepe, ki bodo zagotovili učinkovito varovanje schengenske meje in preprečili nezakonite prehode. Zanje je glasovalo pet, proti pa je bilo sedem poslancev.
“Pet ur in 22 minut smo porabili za to, da smo ugotovili, da sistem deluje, sistem reagira in da sistem upravlja vprašanje migracij,” je po opravljeni razpravi pred glasovanjem ugotavljal Robert Pavšič (LMŠ), ki meni, da se strah ljudi izkorišča za politične namene.
Da se policija odziva in je napovedala ustrezne aktivnosti, je pred tem menil tudi Soniboj Knežak (SD). Medtem ko je Robert Polnar (DeSUS) nasprotno ocenil, da gre neke vrste “marginalne inovacije”, ki nikakor ne bodo dovolj. Če bomo želeli doseči učinke, bo treba po njegovih besedah bistveno povečati tudi finančne vložke.
Jani Möderndorfer (SMC) je menil, da je bila seja politično zlorabljena. “Mi se orbanizacije v slovenskem prostoru res ne bomo šli, še posebej, ko se stvari dogajajo vedno pred volitvami,” je med drugim dejal.
Boštjan Koražija (Levica) pa je dejal, da v Levici ne nasprotujejo razpravam o migracijah, nasprotujejo pa razpravam, ki imajo le en cilj – krivdo za vse težave v državi pripisati manjšini. Opozoril je tudi, da je med storilci kaznivih dejanj tujcev zelo malo.
Zahteva SDS je namreč prišla po ugrabitvi Belokranjca. So pa v SDS danes zatrdili, da ta primer ni bil razlog za današnjo sejo.
Foto: DZ
V slovenski gozd je po 46 letih znova vstopil ris iz tujine. Iz prilagoditvene obore v Loškem Potoku so namreč danes v naravo spustili Goruja, prvega od 10 risov, ki bodo pomagali obnoviti populacijo slovenskih risov, ogroženo in na robu izumrtja zaradi parjenja v sorodstvu.
Goruju je vrata v naravo danes odprl eden od lovcev, ki so leta 1973 poskrbeli za doselitev risov, potem ko so pri nas že izumrli. Risi, ki zdaj živijo v slovenskem prostoru, so potomci šestih naseljenih risov, ki so takrat k nam prišli iz Slovaške. Pri nas je trenutno po ocenah med 15 in 20 risov.
V okviru mednarodnega projekta Life Lynx, katerega cilj je reševanje dinarsko-jugovzhodne alpske populacije risa pred izumrtjem in njena dolgoročna ohranitev, bodo k nam skupno doselili 10 risov, pet na notranjskem oz. kočevskem območju in pet na gorenjskem območju.
Kot je na novinarski konferenci pred izpustitvijo Goruja v naravo pojasnil koordinator projekta Life Lynx Rok Černe, sicer z Zavoda za gozdove Slovenije, se bo z doselitvijo risov iz tujine – Romunije ali Slovaške – reševalo slovensko populacijo, da bo ta bolj zdrava, dolgoročno pa bo treba zagotoviti povezovanje populacije.
Po pojasnilih Tomaža Skrbinška z oddelka za biologijo na ljubljanski biotehniški fakulteti je bila prva doselitev risov leta 1973 uspešna, populacija je rasla in se širila tudi na Hrvaško in v Bosno in Hercegovino. Zdaj je naša populacija znova ogrožena, zaradi parjenja med sorodniki. To ima negativne posledice za celotno populacijo, na plan namreč pridejo škodljivi geni. Takšne populacije so, kot kažejo raziskave, obsojene na propad, če ne ukrepamo. Rešitev je doselitev risov, ki niso v sorodu z našimi, s tem se bo zvišala stopnja preživetja.
“Skrb za naravo je v našem poslanstvu,” je medtem izpostavil direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem in pojasnil, da so k projektu, zavod je namreč nosilec projekta pri nas, pristopili z velikim veseljem. Upa, da se bo ris Goru”prijel” v tem prostoru in da bo v njem tudi iskal hrano. Ris je namreč samotar, lovi sam, po 50 metrih zasledovanja plena ga spusti, če ga ne ujame. Glavna hrana je srnjad – na leto poje med 50 in 60 osebkov, pleni tudi manjše sesalce. Ob tem je izpostavil, da ris ni konflikten, ko gre za domače rejne živali.
Da imamo v Sloveniji rise, so zaslužni lovci. Kot je poudaril predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač, so naravovarstvena organizacija, ki da zna upravljati s populacijo divjadi, in da lovska puška ni iztrebila nobene zavarovane vrste. Goruju je izrekel dobrodošlico in mu zaželel, da bi čim prej našel družico in ustvaril potomce. Želi si, da si bodo imeli zanamci možnost ogledati risa v naravnem okolju. “To so neprecenljivi, nepozabni trenutki,” je poudaril.
Vodja sektorja za ohranjanje narave na ministrstvu za okolje in prostor Marija Markeš se je zahvalila lovski družini Loški Potok, ki je sprejela prvega risa in bila pripravljena zanj skrbeti, in Zavodu za gozdove Slovenije, ki je prijavitelj projekta. Pomembno je, da bodo ti doseljeni risi imeli ustrezen habitat in da bo dolgoročno upravljanje te populacije pripeljalo do ugodnega stanja, je dejala in dodala, da je želja ministrstva tudi dolgoročna ohranitev risovega habitata.
Vir: STA, Life Lynx
Na območju Policijske postaje Ilirska Bistrica so od ponedeljka do danes obravnavali 74 ilegalnih prehodov državne meje.
Policisti so v zapuščenem objektu na območju Malega Goljaka na ilirskobistriškem najprej odkrili pet državljanov Pakistana. Na kraj so napotili več patrulj, vključno z vodniki službenih psov in pripadniki Slovenske vojske, saj so policisti v sosednjem zapuščenem objektu opazili še več ilegalnih prebežnikov.
Od 74 oseb je bilo 57 državljanov Afganistana, devet državljanov Pakistana in osem državljanov Alžirije. Prepeljali so jih na policijsko postajo v Ilirski Bistrici, kjer so opravili postopke in jih bodo danes vrnili na Hrvaško.