Jeseni 2024 sta Občina Ilirska Bistrica in infrastrukturni operater Vahta, pridobila sofinanciranje za izgradnjo napredne brezžične infrastrukture pete generacije (5G). Projekt, ki je stekel v začetku leta, je prvi tovrstni v Sloveniji, na njegovem primeru pa želi Evropska unija širiti znanje in izkušnje tudi v druge države. Omogočil bo boljše odzivanje ob naravnih in drugih nesrečah ter boljši nadzor nad porabo vode v občini.

Kot je pojasnil vodja projekta z Občine Ilirska Bistrica Boštjan Primc, bodo na vodovodno omrežje namestili posebna tipala, ki bodo upravljavcu omrežja sporočala informacije o stanju na vodovodu v realnem času. Tako bodo vzpostavili nadzor nad izgubami vode, kontrolirali bodo  vodostaj v vodohranih, lahko bodo izbirali cenovno ugodnejši termin obračunavanja električne energije. Drugi del projekta pa se usmerja v varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, tudi v iskalne akcije. Teren, kjer ni omrežja – denimo v snežniških gozdovih in Čičariji,  bodo pokrivali s premičnimi bazami in dronom. Ekipe na terenu se bodo lažje usklajevale, saj je na kraškem območju veliko slepih dolin brez signala. Tudi iskanje pogrešanih oseb bo lažje. Projekt bo trajal dve leti, njegove pridobitve pa bodo v občini ostale. Prisluhni.

Občina Pivka je v torek  v Zdravstveni postaji Pivka namenu slovesno predala nove prostore za fizioterapijo. S to pomembno investicijo, ki je bila izvedena v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, je storila velik korak k izboljšanju dostopnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe za občane. Ob odprtju novih prostorov je župan Občine Pivka Robert Smrdelj povedal, da je investicija plod dobrega sodelovanja med lokalno skupnostjo, Zdravstvenim domom Postojna in državo, kar po njegovih besedah potrjuje, da z združenimi močmi lahko dosežemo veliko. Poudaril je, da ureditev fizioterapije predstavlja pomemben korak k izboljšanju zdravstvene oskrbe v občini.

Storitev fizioterapije, ki jo izvaja Zdravstveni dom dr. Franca Ambrožiča Postojna, je v novih prostorih na voljo že od februarja letos. Direktorica in strokovna vodja zdravstvenega doma  prim. Irena Vatovec je prepričana, da bo fizioterapija pod vodstvom Zdravstvenega doma Postojna nudila kakovostno in ustrezno dostopno oskrbo pacientom.

K skupni vrednosti investicije, ki je bila 207 tisoč evrov, je Ministrstvo za zdravje prispevalo 137 tisoč evrov, preostali del v višini 70.000 evrov pa je zagotovila Občina Pivka. Investicija je obsegala gradbena dela ter dobavo sodobne medicinske, pohištvene in IT opreme. Novi poslovni prostori fizioterapije obsegajo 79,10 m² in vključujejo vetrolov, pisarno, čajno kuhinjo/garderobo, dva toaletna prostora, telovadnico ter tri bokse za izvajanje terapij. Gradbena dela je izvedlo podjetje Stanovanjska d.o.o., opremo pa so prispevala podjetja Rubikon d.o.o., Mizarstvo MAR d.o.o. in Semos d.o.o.

Nove prostore je blagoslovil župnik Marjan Škvarč, dogodek je popestril nastop učenca Glasbene šole Postojna Daneta Biščaka pod mentorstvom Špele Zakrajšek. Občina Pivka je sporočila še, da bo tudi v prihodnje nadaljevala s prizadevanji za izboljšanje infrastrukture na področju zdravstva ter dostopnosti kakovostnih zdravstvenih storitev za vse občane.

Foto: Občina Pivka 

S podelitvijo festivalskih nagrad ter intermedijskim kabaretom Mesarica v izvedbi Teatra Matita in MCLU Koper so se v Slovenskem ljudskem gledališču Celje v nedeljo končali  sklenili 33. Dnevi komedije. Za žlahtno komedijantko je žirija izbrala Lino Akif, za žlahtnega komedijanta pa Iztoka Mlakarja. Vsestranski ustvarjalec Matija Solce pa je v Celju prepričal žirijo in občinstvo, to je njegovo predstavo 3JA! v produkciji Slovenskega ljudskega gledališča Celje prepoznalo kot najbolj žlahtno komedijo festivala, žirija pa ga je nagradila s priznanjem za najbolj žlahtnega režiserja.

Nekonvencionalna predstava poteka na več prizoriščih v mestu. “Že to, da so ljudje sprejeli drugačen projekt, je veliko. Da je dobil nagrado, pa pomeni, da so ljudje, domačini, in gledališka srenja prepoznali, da gre za neko novo smernico v današnjem gledališču,” je povedal lavreat. Zadovoljen je, ker se je preboj zgodil v tradicionalno naravnani inštituciji. Matija Solce s svojim delom vedno ruši stene in vanj vključuje lokalne teme, prebivalce, ideale in vizije, ki bi jih morala po njegovem umetnost vedno naslavljati. Njeno vodilo ne bi smelo biti samo izpolnjevanje zahtev občinstva, ampak obratno. “Umetnost mora provocirati občinstvo in družbo in biti gonilo družbe.” Kot pravi, je nagrajena predstava le košček v mozaiku njegovega dela in razmišlja, da bi si večjo nagrado zaslužila Kavč festival ali Plavajoči grad. Poslušaj. 

 Foto: Tine Šubic 

Z nekaj več kot 1500 prebivalci Občina Bloke za Pošto Slovenije ni toliko zanimiva, da bi v Novi vasi obdržala poštno poslovalnico. Občina meni, da gre za nujno potrebno in osnovno storitev, ki ne sodi v trgovino ali podoben objekt, kot se to ob reorganizaciji poslovalnic  dogaja drugod. 

Že pred časom se je odločila, da poštne in bančne storitve vzame v svoje roke. Da se je odločila za prevzem pogodbene pošte, ji ni žal. Poslušaj. 

Letošnje leto  bo med mejniki Notranjskega muzeja Postojna, saj bodo zaključili tako prostorsko kot vsebinsko širitev muzeja. Skupna vrednost projekta “Kul(turizem) kot generator razvoja destinacije« je 2,1 milijona evrov, za katerega je občina od ministrstva za kulturo prejela 1,66 milijona evrov. Kot so sporočili iz muzeja, bo nova stalna razstava, odprli jo bodo v drugi polovici leta, v kleti obiskovalcem skozi različne interaktivne in didaktične vsebine predstavila zgodovino kraških jam z različnih gledišč. V prvem sklopu bo predstavljena zgodovina jam, preden je vanje vstopil človek, v drugem pa bodo skušali ponazoriti različna poglavja človekovega poseganja v kraško podzemlje. V sklopu projekta bodo odprli tudi na novo zgrajeni  zunanji ogledni depo, v katerem bodo na ogled  večji predmeti iz različnih zbirk Notranjskega muzeja, med njimi na primer prva lokomotiva iz Postojnske jame in čoln drevak.

Letos bo muzej pripravil več interdisciplinarnih razstav in dogodkov, ki bodo vključevali tako lokalno kulturno dediščino, kot mednarodne vplive. Aktualno razstavo o pozni bronasti in železni dobi na Notranjskem bo konec leta zamenjala razstava o grafitih in ulični umetnosti na Postojnskem. Na ogled bo tudi več manjših razstav, Notranjski muzej pa bo tudi gostil in gostoval ter nadaljeval z muzejskimi abonmaji, med katerimi je zelo priljubljen tudi muzejski špancir. Gre za pedagoške in andragoške programe, s katerimi želi muzej povezati izobraževalne programe za otroke, mladino in odrasle. Poslušaj. 

Notranjski muzej 

Foto: Jaka Ivančič