Med 13. in 19. majem poteka v Sloveniji že 20. Nacionalni teden prostovoljstva, namenjen ozaveščanju najširše javnosti o vlogi in pomenu prostovoljstva. Na Slovesnem dnevu prostovoljstva v Črni na Koroškem je župan Igor Marentič v imenu Občine Postojna v torek ponovno prevzel priznanje ‘Prostovoljcem prijazna občina’. Slovenska filantropija ga je Postojni podelila že drugič. V občini Postojna sicer deluje 24 prostovoljskih organizacij, število pa se je od lani povečalo. Največ prostovoljnih ur je bilo opravljenih na področju socialne dejavnosti, kulture in umetnosti, sledi pa jim področje turizma. Prevladujejo mladi prostovoljci med 18 in 30 letom. 

Foto: Občina Postojna 

V petek ob 17. uri bo v postojnski vojašnici predstavitev posebnega poročila o vplivu Osrednjega vadišča Slovenske vojske OSVAD na vodno zajetje v Malnih. Dopolnitev strokovnih podlag za državni prostorski načrt je naročilo obrambno ministrstvo, s podizvajalcema družbo Geologija iz Idrije in Javnim podjetjem Vodovodi kanalizacija Ljubljana ter  zunanjima izvajalcema Inštitutom Jožef Štefan in ALS s Češke pa jo je izdelal Geološki zavod Slovenije. Geološki zavod je zapisal, da če bo vojska dosledno zagotavljala zaščitne ukrepe, je tveganje za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode kljub njenemu delovanju, sprejemljivo. Analize voda ne kažejo, da bi vojaška dejavnost zaenkrat vplivala njihovo kakovost. Krasoslovec dr. Franci Gabrovšek z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU pa je ob robu tiskovne konference o iskanju nadomestnih vodnih virov na Postojnskem in Pivškem poudaril, da je časovni razpon prenosa onesnaženja lahko zelo velik. 

Sicer pa bodo člani odbora DZ za obrambo bodo na seji spregovorili o problematiki osrednjega vadišča Slovenske vojske (SV) Poček. Med drugim se bodo seznanili z rezultati monitoringov, opravljenih na območju vadišča, pa tudi s pomenim vadišča na Počku in njegovim formalno-pravnim položajem. Kot je med drugim navedeno v dokumentu, gre za vadišče, ki je v sistemu obrambe države strateškega pomena, saj gre za edino območje, kjer lahko SV izvaja usposabljanja za potrebe obrambe države in izpolnjevanja zahtev zavezništva.

Odbor DZ za notranje zadeve je več kot pet ur razpravljal o problematiki nezakonitih migracij. Seja je potekala na zahtevo SDS, kjer menijo, da vlada ni sprejela ukrepov za učinkovito varovanje južne meje. Po zagotovilih notranjega ministra Boštjana Poklukarja policija obvladuje razmere. Sklepov, ki jih je predlagala SDS, pa večina ni podprla. Pogovarjali smo se postojnskim poslancem in predsednikom odbora za notranjo politiko Zvonkom Černačem, sklicateljem seje Odbora DZ. Černač je prepričan, da je treba domačine ob meji zaščititi. Prepričan je, da bi morala Slovenska vojska dobiti policijska pooblastila, urediti bi morali ograje na meji, ustaviti postopke pri vzpostavljanju sprejemno-regijstracijskih centrov … Poslušaj. 

V torek je Nacionalni inštitut za javno zdravje potrdil še en primer ošpic in sicer v obalni regiji. To je deveti primer v Sloveniji letos.  Oseba se je po informacijah NIJZ okužila v tujini, skoraj zagotovo v Bosni in Hercegovini. Podatke o vseh osebah, ki so bile z njo v stiku, so včeraj še zbirali. Ošpice so se pojavile na Osnovi šoli v Kuteževem. Na spletni strani šole so starše obvestili, da se je   na šoli pojavil primer ošpic, da so ustrezno ukrepali in obvestili pristojne službe. Na odgovore Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa še čakamo.

Foto: wikipedia 

 Evropska komisija je objavila rezultate drugega razpisa v okviru pobude WiFi4EU za brezplačni dostop do brezžičnega interneta na javnih mestih, ki je potekal aprila letos. Skupna vrednost razpisa je 51 milijonov evrov, bone v vrednosti 15.000 evrov pa bo prejelo 3400 občin. Med njimi so spet tudi številne slovenske.
Na razpis se je prijavilo več kot 10.000 občin iz vseh sodelujočih držav, in sicer iz članic EU, Islandije in Norveške, so sporočili iz Bruslja.

S prejetimi sredstvi bodo lahko občine vzpostavile brezžične dostopne točke na javnih mestih oz. v parkih, na trgih, v javnih zgradbah, knjižnicah in zdravstvenih ustanovah.

Denarna podpora v znesku 15.000 evrov na občino je namenjena izgradnji omrežij, ki se ne prekrivajo z zasebnimi ali javnimi brezplačnimi storitvami brezžičnega interneta primerljive kakovosti na istih javnih mestih. Občine bodo morale točke vzdrževati najmanj tri leta.

Bone bo po uniji prejelo 3400 občin. V Sloveniji so na glavnem seznamu občin prejemnic po abecednem vrstnem redu Apače, Benedikt, Bloke, Bovec, Cerklje na Gorenjskem, Cerknica, Cerkno, Divača, Dobrova – Polhov Gradec, Domžale, Grosuplje, Kanal, Kočevje, Kozje, Metlika, Mežica, Murska Sobota, Postojna, Rače – Fram, Razkrižje, Rogašovci, Selnica ob Dravi, Šentrupert, Škofja Loka, Šmartno ob Paki, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij ob Ščavnici, Sveti Tomaž, Trzin, Turnišče, Velike Lašče, Videm, Železniki in Žirovnica.

Na rezervnem seznamu so medtem občine Brda, Dornava, Hoče – Slivnica, Hrastnik, Litija, Miren – Kostanjevica, Nazarje, Odranci, Ormož, Podlehnik, Radeče, Šalovci, Šempeter – Vrtojba, Starše in Vipava.

EU bo do konca leta 2020 objavila še dva razpisa v okviru sheme WiFi4EU, na katerih bo na voljo skoraj 9000 bonov. Prvi od obeh razpisov bo objavljen še letos.

Na prvem razpisu lani, vrednem 42 milijonov evrov, je bilo izbranih 2800 občin, od tega 89 slovenskih.

Pobuda WiFi4EU bo po ocenah komisije pripomogla k uresničevanju vizije, da bodo imeli vsa evropska mesta in vasi v glavnih prostorih javnega življenja do leta 2020 prosto dostopno spletno povezavo.