Predstavniki obrambnega ministrstva in postojnske občine ter civilnih iniciativ na seji odbora za obrambo niso zbližali stališč glede delovanja in obsega osrednjega vadišča Slovenske vojske na Počku. Slišati je bilo pozive, da bi delovanje vadišča oz. število vaj vsaj omejili, če že ne prekinili, pa tudi dvome o ustreznosti rezultatov monitoringa.
Minister za obrambo Karl Erjavec je na današnji seji kot svoja cilje izpostavil ureditev odnosov z lokalnimi skupnostmi in oblikovanje usklajenih rešitev. Po njegovi oceni pogledi ministrstva za obrambo (Mors) in postojnske občine niti niso tako različni. Kot je poudaril, je treba najti ravnotežje med zagotavljanjem pogojev za vojaško usposabljanje, hkrati pa zagotoviti prebivalkam in prebivalcem, da bi to čim manj posegalo v njihovo življenje.
Sogovorniki so poudarjali predvsem potrebo po ohranitvi vodnega vira. V zvezi s tem je državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon pojasnil, da na ministrstvu pripravljajo vodovarstveno uredbo za omenjeno območje. V ta namen so izdelali študijo, ki je pokazala povečano prisotnost nekaterih kovin, vendar pa te ne presegajo mejnih vrednosti za pitno vodo. Tako kaže, da je vpliv vojske na to območje razmeroma majhen, predvsem pa manjši od kmetijstva in gozdarstva, je povedal.
Študijo bodo predstavili tudi širši javnosti, na osnovi te predstavitve pa se bo začel postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta, ki pa bo po zagotovilih Prijona zvišal okoljske standarde.
A navedena zagotovila predstavnikov ministrstev niso spremenila mnenj predstavnikov lokalnih skupnosti in civilnih iniciativ. Postojnski župan Igor Marentič je izpostavil, da je območje vadišča enostavno premajhno za vojaške vaje takšnega obsega, ki poleg tega potekajo še v neposredni bližini naseljenih območij. Zavzel se je vsaj za zmanjšanje obsega vaj, saj naj bi po načrtih letos potekale kar 218 dni v letu, in za zavarovanje vodnega zajetja Malni.
Postojnski podžupan Andrej Poljšak je opozoril, da ni bila opravljena analiza hrupa v času vaj. Predstavnik civilne iniciative Za pivško kotlino brez streljanja Jože Smrdel je med drugim izpostavil, da v času vojaških vaj prebivalci nimajo dostopa niti do lastne parcele, dostop pa po možnosti zastražijo kar tuji vojaki. Florjan Poljšak iz te civilne iniciative je dodal, da nekateri lastniki zaradi tega še niso mogli očistiti svojih gozdov po žledu izpred petih let.
Valentin Schein iz Civilne iniciative Postojna pa je podvomil o rezultatih okoljskega monitoringa, ki ga je v minulih letih izvajalo podjetje Eurofins Erico Slovenija. Ta je sicer med drugim pokazal povečano vrednost nekaterih kovin v tleh, medtem ko analiza voda ni pokazala preseganja mejnih vrednosti onesnaženja za pitne in površinske vode.
Predstavnica Inštituta Jožef Stefan Milena Horvat je sicer zatrdila, da so rezultati monitoringa kredibilni, a Schein je opozoril, da se vzorci tal na območjih, ki bi bila lahko najbolj problematična, niti niso odvzeli.
V razpravi članic in članov odbora se je Matej T. Vatovec zavzel za zaprtje vadišča, v skladu s sklepom občinskega sveta, ki je za to pooblastil župana Marentiča. Robert Pavšič iz LMŠ je izpostavil, da je nujno treba zaščititi pravico do vodnega vira, omenil pa je tudi pobudo, da bi lahko sprejeli zakon o vadišču na Počku, ki bi urejal vsa odprta vprašanja. Žan Mahnič iz SDS pa je med drugim izpostavil problematiko streljanja s težjimi kalibri v nočnem času.
Odbor je nazadnje s sklepi pozval ministrstvo za obrambo, naj poravna vse v preteklosti dogovorjene finančne obveznosti do občine Postojna. Delovni skupini ministrstva za obrambo in postojnske občine je pozval, naj nadaljujeta z dialogom in razrešita odprta vprašanja. Do konca leta pa naj Mors v sodelovanju z zainteresirano javnostjo izbere tudi izvajalca ponovnega monitoringa območja vadišča. Vlado pa je odbor pozval, naj zagotovi preveritev alternativnih vodnih virov na omenjenem območju.
Foto: Matija Sušnik/DZ
