Občina Postojna se z zasebnim partnerjem pogovarja za izgradnjo rehabilitacijsko-terapevtskega centra v Postojni. Postojnčani se ga veselijo, saj bo v mesto prinesel bazen. Projekt je sicer obsežnejši.  Pri Šolskem centru Postojna želijo  zgraditi zunanji n notranji bazen in urediti ostale podporne programe: od wellnes centra, hotela, doma za starejše občane, rehabilitacijskega centra ter ostalih dejavnosti, ki bi bile namenjene tako lokalnemu prebivalstvu kot turistom in zunanjim obiskovalcem. Občinskega podrobnega prostorskega načrta sicer še ni, treba bo pridobiti tudi še nekaj zemljišč. 

Danes se je v Iškem vintgarju začel pohod v okviru projekta Slovenija hodi, srečanja evropopotnikov in začetka Tedna gozdov.  Pohodnike bo pot vodila  po Evropski pešpoti E6 in E7 – od Iškega Vintgarja  na Bloke. Šli bodo mimo Krvave peči, Predgozda, Sela pri Robu do Zavrha. Na Blokah bodo prenočili in si jutri tam ogledali Muzej Bloški smučar ter se podali do Bloškega jezera, kjer bo ob 14. uri slovesnost ob srečanju  evropopotnikov 2019 in ob začetku Tedna gozdov.   

Letos mineva 50 let od ustanovitve Evropske popotniške zveze, ki se je leta 1969 rodila v motu: »Narava in pokrajina  za pohodnike in popotnike ne pozna mej med državami, temveč želimo zagovarjati stališče, da so vsi ljudje enaki, ne glede na narodnost, raso, barvo kože, versko ali politično prepričanje.«

Osrednja tema letošnjega Tedna gozdov, ki bo potekal od 27. maja  do 2. junija  s širšim zaledjem dogodkov pred in po tem datumu, je: “Gozd in gozdarstvo v samostojni Sloveniji” s pojasnjevalnim podnaslovom: “25 let organizirane Javne gozdarske službe in Zavoda za gozdove v samostojni Slovenije.

Organizator pohoda je  KEUPS v sodelovanju z Občino Bloke in lokalnimi društvi. Hoja na lastno odgovornost.

Vir: Občina Bloke 

Fotografija Iškega vintgarja: wikipedia 

Zaradi del je zaprta cesta skozi Begunje pri Cerknici. Osebni avtomobili imajo označen in urejen obvoz po stranskih poteh v Begunjah tudi za v Bezuljak); za tovorna vozila pa je obvoz urejen po poljski poti. Na oznake morajo biti vozniki tovornih vozil pozorni že na začetku naselja. Krajani so namreč zaskrbljeni, ker se je nekaj tovornjakov zapeljalo kar v že tako ozko zaporo, kjer teče tudi šolska pot.

Foto: Sabina Popek Simšič

Podjetje Pivka perutninarstvo, ki prav letos praznuje 60 let delovanja, zaradi širitve na tuje trge in povečanega povpraševanja intenzivno išče nove rejce perutnine. Reja perutnine je ena najbolj stabilnih in donosnih dejavnosti, zato zagotavlja redne prihodke in lahko dopolnjuje delo na kmetiji. Pivka perutninarstvo pa nudi enega najbolj stimulativnih dohodkov. Kako poteka sodelovanje z rejci in kakšno podporo jim nudijo, je pojasnil član uprave podjetja Aleksander Debevec. Poslušaj.

Če drži, da štorklje res nosijo otroke, bodo vrtci in šole v naših krajih kmalu pokali po šivih. Županom je lahko v tolažbo le to, da je ta znanstvena »resnica« zrasla na zelniku sramežljivih viktorijancev. Še pred dvema desetletjema, kakšnim letom manj ali več, smo na izletih v vzhodno Slovenijo komaj čakali, da se začne ravnina, opazovali dimnike in s pogledi iskali štorklje. Danes se nam zdi, da imamo še več teh črno-belih dolgonogih manekenk kot Prleki ali Prekmurci. Tine Schen z Notranjskega regijskega parka razlaga, da štorklje pri nas najdejo več hrane, saj je intenzivnega kmetijstva pri nas manj kot na vzhodu, vse več je tudi pozne košnje. Beseda je tekla o zgodovini “naseljevanja” štorkelj pri nas, zanimivih gnezdih, rekordnem naraščaju in še o marsičem. Poslušaj. 

Foto: Tine Schein