Na Postojnskem in v destinaciji Zeleni kras  smo dobili  prvega turističnega ponudnika z okoljskim znakom Zeleni ključ. To je družina Pavlin z Razdrtega. Zeleni ključ po vsem svetu podeljujejo ponudnikom, zavezanim trajnostnemu in zelenemu turizmu. Zeleni ključ je certifikat, ki se podeljuje pod okriljem danske fundacije za okoljsko vzgojo (FEE). Gre za priznanje, ki ga je prostovoljno pridobilo že več kot 2.900 različnih turističnih obratov v 57 državah. Poslušaj. 

Foto: mirjam.si 

Tradicija izdelovanja rož iz krep papirja je na Bistriškem še vedno zelo živa, saj je tesno povezana z več kot sto let starim običajem vizite oziroma nabora, ki ga bistriška občina še vedno ohranja in katerega glavna značilnost so prav živopisani papirnati cvetovi, ki krasijo vizitantske vozove. Papirnati cvetovi pa so tudi pomemben del opreme tradicionalnih etnoloških pustnih mask na Bistriškem. V ilirskobistriški enoti Pokrajinskega muzeja Koper so se v sodelovanju s Turistično-informacijskim centrom in Jerico Strle iz bistriškega Večgeneracijskega centra odločili, da ta zanimiv običaj izdelave rož obudijo tudi na štirih delavnicah. Prva je bila že izvedena v maju, sledijo pa še tri: 6. junija, 4. julija in 6. septembra. Vse bodo potekale v prostorih Pavlovčeve galerije v Domu na Vidmu. Delavnice so del programa v okviru dnevov evropske kulturne dediščine, ki bo septembra potekal na gradu Prem.

Prostovoljno gasilsko društvo Dolnji Logatec je doseglo nov mejnik v zgodovini. Z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje so podpisali aneks  za posredovanje ob prometnih nesrečah, ter tako postali Gasilska enota širšega pomena 1. kategorije (GEŠP 1). Kot pravijo, za društvo to pomeni še večjo odgovornost do poškodovanih v prometnih nesrečah.  Dolnjelogaški gasilci lahko tako samostojno posredujejo  na svojem območju.  V preizkusnem obdobju so z Gasilsko brigado Ljubljana sočasno izvažali na vse prometne nesreče v občini. V lanskem letu je bilo teh posredovanj kar 40. Pred mikrofon smo povabili predsednika društva Urbana Korenča. Prisluhni. 

Foto: fb profil PGD Dolnji Logatec 

Združenje hrvaških cestnih prevoznikov je napovedalo proteste zaradi omejitev za tranzitni tovorni promet, ki jih je Slovenija 1. junija uvedla na 17 mejnih prehodih s Hrvaško. Hrvaški prevozniki so nezadovoljni, ker je slovenski ukrep povzročil dodatne gneče na mejnih prehodih, prisiljeni so tudi na daljše poti do slovenske meje.

 Tako so na avtocestno omrežje preusmerili tudi večino tranzitnega prometa na glavnih cestah Postojna-Jelšane in Kozina-Starod, kar pomeni tudi večino cestnega prometa med Italijo in državami evropskega jugovzhoda.

“Vse je začelo, ko je Hrvaška zaprla mejni prehod Mursko Središče, da tovornjaki ne bi več peljali skozi mesto. Dnevno so imeli v mestu 550 tovornjakov in prebivalci z obeh strani meje so se temu uprli. Šlo je za politično predvolilno odločitev in zdaj plačujemo ceno”, je danes za novičarski portal index.hr ocenil predsednik hrvaškega združenja cestnih prevoznikov Dragutin Kranjčec.

Spomnil je, da so prevozniki marca letos poskusili s protestnimi blokadami cest preprečiti zapiranje mejnega prehoda s Slovenijo, a niso uspeli, ker so oblasti v Zagrebu ugodile lokalnim prebivalcem.

Kranjčec je napovedal, da bodo organizirali nove proteste, če se stanje ne bo spremenilo. Pravi, da bodo prisiljeni zapirati ceste, ker nimajo druge izbire glede na izgube, ki jih imajo zaradi večurnih čakalnih dob na mejnih prehodih.

Izračunali so, da so dnevne izgube zaradi večurnih zastojev ob meji približno 200 evrov na tovornjak, kar bo skupaj z izgubami potencialnih drugih poslov med čakalnimi dobami ob meji vplivalo na poslovanje hrvaških prevoznikov.

Ni želel povedati, kje in kdaj bodo blokirali ceste niti tega, ali bodo to storili na Hrvaškem ali v Sloveniji, poroča portal. V združenju ocenjujejo, da pred mejnimi prehodi grozi popoln prometni kolaps med vikendi, ter se sprašujejo, kako bo šele med osrednjo turistično sezono.

O tej temi sta se včeraj pogovarjala slovenska ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in hrvaški minister za morje, promet in infrastrukturo Oleg Butković, je sporočilo hrvaško ministrstvo. Navedli so, da je do sestanka prišlo, ker je “sprejetje te uredbe povzročilo številne težave hrvaškim prevoznikom (povečanje stroškov, čas transporta in ostale organizacije težave”.

Kot so navedli, je hrvaška stran na sestanku poudarila, da se je treba čim prej odzvati in skušati poiskati kompromisno rešitev. Sklenili so, da bodo slovensko in hrvaško administracijo zadolžili, naj skušata v najkrajšem možnem času poiskati tehnične rešitve za prevoznike, ki vozijo po omenjenih odsekih. Naslednji sestanek med ministroma bo čez 10 dni.

Policist Mihael Bezjak, reševalec Klemen Rebec, železničar Marko Kravanja in jamar Gregor Valenčič so štirje amaterski kolesarji iz Postojne in okolice, ki se bodo jutri odpravili na dobrodelno dirko, ki so jo poimenovali »Dirka za življenje«. Povezali so se s Kolesarskim klubom Postojna in Rdečim križem Postojna ter prišli do odločitve, da svojo strast do kolesa nadgradijo z dirko po poteh Dirke okoli Slovenije DOS-RAS Extreme, ki v letošnjem letu žal ne bo izvedena.

Dirka se prične jutri in bo trajala dva dni. Skupno bodo premagali 13.500m vzpona in se povzpeli na najvišji slovenski prelaz Vršič, ki velja za najbolj zahtevnega. 

Sredstva že nekaj časa zbirajo preko SMS sporočila s ključno besedo DIRKA, na 1919. Ves zaslužen denar bodo namenili nakupu Avtomatskega eksternega defibrilatorja. V primeru večje vsote zbranih sredstev, jih bi kupili več. Zbiranje prispevkov prek številke 1919 bo trajala do konca junija. Dirko bomo lahko tudi spremljali na njihovi FB strani Dirka za življenje DOS-AED