V soboto je  Pivki potekalo XXV. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči, Civilne zaščite in Rdečega križa. Udeležilo se ga je dvanajst ekip, devet v konkurenci in tri s sosednje Hrvaške. Najboljša je bila znova, že petič zapovrstjo, ekipa PGD Cerknica, ki tako jeseni odhaja na državno preverjanje. Vodja ekipe Matic Zalar razmišlja, da ključ njihovega uspeha leži v povezanosti članov ekipe. Bolj pomembno kot prva mesta in priznanja pa je, pravi, dejstvo, da ekipo občani poznajo in ima vse več prošenj, naj ljudi nauči osnov prve pomoči. 

Foto: PGD Cerknica in Foto atelje Murovec 

Civilna iniciativa za Kosovelovo ulico, ki je postojnskemu županu in občinski upravi postavila tritedenski rok za izpolnitev zahtev, z odgovorom in predlaganimi ukrepi ni zadovoljna. Na včerajšnjem sestanku so sklenili, da bodo, kot so že napovedali, v kratkem začeli z zaporami ceste. Življenje ob ulici, ki se je ob preureditvi prometa pred več kot desetletjem spremenila v glavno mestno turistično vpadnico, je namreč po besedah stanovalcev postalo nevzdržno. Hiše se tresejo, asfalt poka, jaški se posedajo, hrup je neznosen. Po Kosovelovi se dnevno valijo tudi težki  tovornjaki proti obrtni coni in Belskem. Na Občini ob tem pravijo, da so načrti za obvoznico neuresničljivi, saj je območje poplavno, zakon pa gradnjo na takšnih območjih prepoveduje. Občina bo naročila izdelavo prometne študije, ki bo proučila možnost ureditve prednostne ceste s Kosovelove na Jamsko cesto in morebitno ureditev enosmernega prometa skozi center mesta. Ta možnost je po njihovem zaradi premajhnega radija zavojev ob Hotelu Kras sicer težko izvedljiva. Več v prispevku.

Kranjčanka Ema Bešter in Cerkničanka Mihaela Žnidaršič sta prijateljici postali na Gimnaziji Želimlje. Zadnje počitnice pred odhodom na študij bosta preživeli tudi dobrodelno. Že poleti sta se na povabilo prijatelja odločili, da gresta na kratek misijon v Armenijo. Njuna odločitev se bo kmalu uresničila, česar se zelo veselita. Kot prostovoljki bosta 20 dni pomagali v Centru matere Terezije v Spitaku, kjer živijo ljudje s posebnimi potrebami.  Centru želita pomagati tudi z denarjem  in ne le z delom, zato bosta v Cerknici pripravili izmenjevalnico oblačil, ki bo v soboto, 15. junija, v ateljeju Foto Žnidaršič.

Mitja Nikolič, eden od domačih postojnskih košarkašev, ki je skoraj celo letošnjo sezono odigral pri italijanskem drugo ligaškem Trevigliu. Ob pričetku zasluženega dopusta, smo se z njim pogovarjali o sezoni, ki je klub popeljala do največjega zgodovinskega uspeha, o nadaljnji košarkaški karieri, o dopustu, pa tudi o tem, da si želi še naprej igrati v Italiji. Mitja rad večkrat poudari, da so stvari glede plačil urejene, saj za pogodbami in plačili stoji kar košarkaška zveza Italije.

 Lovci imajo dovoljenje za odstrel dveh volkov na Blokah, ki v zadnjem času povzročata največ škode, začela je namreč veljati posebna odločba, ki to omogoča, je povedala kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Ob tem je napovedala, da bo vlada o interventnem zakonu o odvzemu medveda in volka iz narave predvidoma odločala na dopisni seji v sredo.

Interventni zakon je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na vlado pa ga bo vložilo ministrstvo za okolje in prostor, pod okrilje katerega sicer sodi upravljanje z zvermi.

Kot so sporočili z ministrstva za okolje in prostor, se s predlaganim zakonom predlaga odvzem 200 medvedov in 11 volkov iz narave. “Izkazalo se je, da je neizvajanje rednega odvzema medvedov in volkov za kmete vsak dan težje,” so poudarili.

“Ministrstvo za okolje in prostor predlaga, da je interventni zakon začasna rešitev, s katero se želi ohraniti krhko ravnovesje med ugodnim stanjem zveri in sobivanjem ter poskrbeti za ohranitev tolerance do zveri med ljudmi in prizadetimi deležniki,” so navedli. Hkrati predlagajo, da bi veljal do uveljavitve novega, dopolnjenega odloka za reden odvzem medvedov in volkov iz narave.

Vlada odvzem medvedov in volkov iz narave vsako leto ureja z odloki. Za letošnjo sezono odstrela volka po dveh sodbah upravnega sodišča ni predvidela, na podlagi ocene zavoda za gozdove je predvidela le odvzem 200 medvedov iz narave, a se odstrel ne izvaja, saj je upravno sodišče odpravilo in v ponovni postopek vrnilo prilogo odloka, v kateri sta določena število in prostorska razporeditev odvzema medvedov iz narave.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani spomnila ministrica Pivčeva, je upravno sodišče odlok o odvzemu osebkov rjavega medveda in volka iz narave zavrnilo, ker okoljsko ministrstvo ni uspelo dokazati družbene nesprejemljivosti medveda in volka v primeru preštevilčne populacije.

“Ministrstvo za okolje in prostor je utemeljevalo, da bo z rednim odvzemom, ki ga predpiše zavod za gozdove, zmanjšalo populacijo na družbeno sprejemljivo raven, družbeno sprejemljivost oz. nesprejemljivost pa so merili z anketami, kar je bilo za sodišče premalo utemeljeno dejstvo,” je pojasnila.

Kot je poudarila, je stanje izredno pereče. “Dnevno beležimo nove škode, treba je bilo ukrepati in reagirati, tudi ker so na nek način iz dneva v dan posredno vedno bolj ogrožena tudi človeška življenja,” je dejala.

“Obe populaciji sta se zaradi neodstrela namnožili, še bolj zaskrbljujoče pa je, da sta se začeli nenavadno obnašati, predvsem volk, v populacijo katerega se ne posega že dve leti, prihaja v naselja,” je dejala in dodala, da se je večina napadov v zadnjem času zgodila “dobesedno na dvoriščih hiš”.

Volkovi so samo letos poklali 78 glav drobnice, 19 glav govedi, 15 konjev, tri domače živali in enega osla.

“Težave kmetov iz tega naslova in težave, ki bi morebiti lahko bile povzročene, če bi se zgodili napadi na ljudi, so prevelike, da bi lahko mirno čakali na neukrepanje,” je opozorila.

Ob tem je dodala: “Obe vrsti zaradi preštevilčnosti že na dnevni bazi ogrožata življenje, zdravje in premoženje državljanov. In to je tudi temeljni namen za sprejem interventnega zakona”.

Trenutno je v Sloveniji po njenih pojasnilih 12 tropov s po pet do desetimi volkovi ter 1000 medvedov, medtem ko bi bilo ‘normalno’ okoli 400 medvedov.

Za ministrico argument, da je možno narediti še določene oblike zaščite, ne zdrži več. V zaščitne ograje in druge oblike zaščite, seznanjanje in ozaveščanje je bilo doslej investiranih ogromno sredstev iz programa razvoja podeželja, je povedala.

Ob tem je ocenila, da “ne moremo celotne Slovenije postaviti pod ograjo in nazadnje najbrž ograditi domov na ogroženih območjih, da ne bi prišlo do eventuelnih napadov do ljudi, in da je čas, ob vsem spoštovanju do narave in okolja, da to populacijo pripeljemo na takšno številčnost, ki bo sprejemljiva za naše razmere”.

“Cilj je, da do odvzema pride čim prej,” je še izpostavila ministrica in dodala: “Sobivanje ni to, da smo vsako noč priča pomorom živali ali to, da volk in medved prihajata v bivanjska naselja, kjer jih ljudje opazujejo na 20 ali 30 metrov razdalje in da vrtčevske skupine hodijo na sprehode z zaščito oboroženih lovcev.”