Danes se v knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici odpira razstava arheoloških najdb s prazgodovinskih naselbin iz okolice Ilirske Bistrice. Priložnostna razstava je primer dobre prakse sodelovanja med ljubiteljskim raziskovalcem in stroko, je povedala arheologinja Sabina Stambulič Pugelj, ki je razstavo ob evropskih dneh arheološke dediščine tudi postavila.
S širitvijo prostorskih kapacitet je Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica dobila okoli 200 kvadratnih metrov dodatne površine. Občina je na mestu nekdanjih garaž starega zdravstvenega doma zgradila prizidek. Odprli ga bodo jutri ob 12. uri. Knjižnica je od leta 2001, ko se je preselila na Tabor, do danes podvojila knjižnični fond in obogatila svoj domoznanski oddelek. V prizidku bo našel novo, varno mesto. Raritete, ki jih hrani knjižnica, so pomembne tudi v državnem merilu. V nadstropju prizidka bo nova čitalnica, v stari pa bodo mesto našle knjižne police, je razložila direktorica Marija Hribar. Da je delo končano, je zadovoljen tudi župan Marko Rupar, ki poudarja tudi, da tako dobre ustanove ni težko podpreti.
Postojnski občinski svet je na današnji izredni seji na predlog sedmih svetnikov razpravljal o tem, ali naj se na območju občine umesti avtocesta proti Jelšanam. Ugotovili so, da sklep iz aprila 2011, ki namesto gradnje avtoceste podpira zgraditev obvoznice mimo treh krajev ob obstoječi državni cesti, še vedno velja.
Ker julija 2011 med občinami Postojna, Pivka, Divača in Ilirska Bistrica ni bilo soglasja takratnih občinskih vodstev glede trase avtocestne povezave, ki bi primorsko avtocesto povezala z mednarodnim mejnim prehodom Jelšane in območjem Kvarnerja, so od države zahtevali pospešitev gradnje obvoznic Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna.
Po opravljenih razpravah po krajevnih skupnostih je takratni župan Jernej Verbič občinskemu svetu predlagal, občinski svet pa je na redni seji aprila 2011 tudi sprejel sklep, da občina nasprotuje umestitvi avtocestne povezave na svojem območju. To je pomenilo, da bi težave zaradi gostega tovornega in osebnega prometa na tej relaciji reševali z izgradnjo obvoznic Rakitnik, Matenja vas in Prestranek.
Obvoznica Ilirska Bistrica je zaključena, v Pivki bo zgrajena v prihodnjih letih, obvoznice, ki bi prometa rešila omenjene tri kraje v postojnski občini, pa ni niti v investicijskih načrtih države. Leta 2016 je postojnska občina omenjeno obvoznico celo izvzela iz občinskega prostorskega načrta, ker se pristojno ministrstvo ni strinjalo s traso, saj se je ta podvajala z zamišljeno traso avtocestnega odseka.
Na današnji seji postojnskega občinskega sveta je bilo v razpravi slišati, da sklepi iz leta 2011 še vedno veljajo, ker jih občinski svet ni nikoli preklical. Obenem so predlagatelji sklica izredne seje od župana Igorja Marentiča zahtevali, naj ne daje ministrstvu signalov, da bi lahko bila za postojnsko občino sprejemljiva kakšna druga različica.
Marentič je namreč v začetku letošnjega leta razburil javnost z izjavo, da se zavzema za novo varianto avtocestne povezave, ki bi imela priključek pri Hruševju. Na današnji seji je Marentič pojasnil, da je to njegovo razmišljanje in da se zavzema “za prebivalcem najmanj škodljivo varianto odseka avtoceste proti Jelšanam”.
“Kljub temu, da ni bila sprejeta nobena odločitev, je bilo javno potrjeno, da vse odločitve, ki so bile sprejete pred osmimi leti, še vedno veljajo. Tako da je interes, da to območje dobi čim prej ustrezno cestno povezavo in to prioritetno, ker je to lažje in hitreje izvedljivo preko obvoznic. Ko enkrat pride do obvoznic in povezave med njimi, bo promet normalno stekel in bo normalno pretočen,” je ob koncu seje v izjavi povedal predlagatelj izredne seje, postojnski svetnik Zvonko Černač.
Ob koncu razprave svetniki sicer niso podprli enega od dveh predlaganih današnjih sklepov, to je, da od župana pričakujejo pospešitev aktivnosti za umestitev in začetek gradnje obvoznice. So pa podprli drugi sklep, ki od Marentiča zahteva, da jim enkrat letno poroča o reševanju te pereče problematike.
Iz razprave je bilo razbrati še, da se svetniki zavedajo, da bo na koncu odločitev o gradnji avtocestnega odseka tako ali tako sprejela država.
V soboto bodo slovenski muzeji in galeriji na široko odprli svoja vrata in obiskovalcem zbirke predstavili zastonj in povrh tega v svojih prostorih pripravili še pestro dogajanje. Notranjski muzej Postojna pa bo pripravil kar poletni muzejski vikend. Jutri ob 12. uri bodo začeli s programom za otroke. Zanje bodo postavili kar dve razstavi in v soboto muzejska vrata odprli do polnoči. Obiskovalce bodo po razstavi popeljali kustosi, posvetili pa se bodo tudi kamnoseštvu.
Širša javnost skoraj bolj kot delo pesnice, prevajalke in pisateljice Luize Pesjak pozna njeno podobo z imenitnega portreta Mihaela Stroja in dejstvo, da je bila hči Prešernovega delodajalca Blaža Crobatha. Čeprav je avtorica več literarnih del, tudi libreta za opero Gorenjski slavček, je njeno najbolj znano delo Beatin dnevnik. Literarni zgodovinarji in kritiki so roman iz leta 1887 omenjali kot zanimivost, predvsem za to, ker ga je napisala ženska, literarno vrednost pa so mu odrekli. Profesorica za slovensko književnost in literarno zgodovino s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Urška Perenič je te trditve postavila na glavo. Objavila je prvo faksimilirano izdajo dnevniškega romana Beatin dnevnik in jo opremila z izčrpno literarnozgodovinsko študijo in znanstvenokritičnimi opombami. Za nas je zanimivo dejstvo, da je Pesjakova roman Beatin dnevnik umestila na grad Snežnik in njegovo okolico. Literarna zgodovinarka, ki je to ugotovila na podlagi arhivskega gradiva in avtoričinega dnevnika, pa je lahko na novo ovrednotila njeno delo. Beatin dnevnik je označila za slovenski družinski roman in opozarja tudi na spretno vkomponirano domoljubno sporočilo v romanu. Poslušaj prispevek!
Foto: osebni arhiv Urške Perenič in wikipedia
