Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v torek na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državna odlikovanja.
Zlati red za zasluge je prejel dr. Janko Kos za izjemni znanstveni in kulturni opus ter življenjsko delo na področju primerjalne književnosti. Red za zasluge sta prejela dr. Janez Gabrijelčič za izjemno zamisel o Rastoči knjigi in za njeno uveljavljanje pri nas in v tujini in dr. Ana Kranjc za velik prispevek k razvoju izobraževanja odraslih v Sloveniji in drugje ter pri uveljavitvi Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. Medaljo za zasluge pa je prejel Sergij Šlenc za izjemni prispevek k povezovanju med italijanskim in slovenskim narodom predvsem na jezikovnem in literarnem področju.
“Sergij Šlenc se je rodil 21. novembra 1928 v Ilirski Bistrici. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz nemškega in italijanskega jezika. Po diplomi je nekaj let poučeval slovenski in nemški jezik na osnovni šoli v Ilirski Bistrici, leta 1961 pa je bil imenovan za lektorja za sodobni italijanski jezik na Filološki fakulteti v Beogradu, leta 1973 pa je postal lektor za italijanski jezik na oddelku za romanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve leta 1989.
Ker je kot otrok, ki je odraščal na zasedenem Primorskem, doživel italijanski fašizem in njegovo nasilno raznarodovanje, je že zgodaj spoznal, da je treba razlikovati med italijanskim jezikom in italijansko literaturo ter zlorabami, ki so se sicer dogajale v tem jeziku, vendar so pomenile primitivno zanikanje italijanske kulture.
Pri svojem pedagoškem delu se je zato trudil poleg italijanskega jezika in njegovih raznolikih izraznih možnosti študente seznaniti tudi s širšo razsežnostjo italijanske kulture. Prizadeval si je pokazati, da je jezik odraz kulture in da je mogoče prodreti vanjo ter spoznati njen polni obseg le s temeljitim in celovitim jezikovnim znanjem. Ob tem je hitro spoznal, da je za to potreben kakovosten ter dovolj podroben in zanesljiv slovar sodobnega italijanskega jezika. V prepričanju, da je veliki slovar narodova izkaznica, ki ne kaže le njegove omike in odprtosti, temveč tudi zmožnosti, da se postavi ob bok jezikom številčnejših narodov, se je lotil dela. Sprva je imel skromnejše ambicije, ki so razumljive, saj je delal sam, nato pa je kmalu ugotovil, da ne potrebujemo še enega običajnega majhnega ali srednje velikega slovarja, temveč pravi veliki slovar italijansko-slovenskega jezika. Delal je z energijo in vizionarstvom piscev velikih slovarjev, kakršna sta bila Maks Pleteršnik in Fran Wiesthaler. Ob tem je treba poudariti, da slovarsko delo ne pomeni le zbiranja besed in iskanja njihovih pomenov v že obstoječih slovarjih. Pomeni predvsem branje različne leposlovne in strokovne literature, iz katere je mogoče povzeti pomen posameznih besed, njihovo aktualnost in uporabnost.
Sergiju Šlencu je z neumorno vnemo, ki je bila pogosto na meji človeških moči in potrpljenja družinskih članov, uspelo delo končati in veliki italijansko-slovenski slovar je izšel leta 1997 pri Državni založbi Slovenije ter bil drugič natisnjen leta 2001. Slovar ima okrog devetdeset tisoč gesel in podgeselskih iztočnic. Njegov poudarek je na sodobnem italijanskem jeziku, poleg vsakdanjih besed pa vsebuje tudi strokovno izrazje s področja naravoslovja, tehnike, ekonomije, humanistike, družboslovja in prava. Slovar navaja številne primere besednih zvez, rabe, pregovorov in rekov.
Opogumljen z dokončanjem italijansko-slovenskega slovarja se je Sergij Šlenc lotil še velikega slovensko-italijanskega slovarja. Delo ni pomenilo preproste preobrnitve italijansko-slovenskega slovarja, marveč samostojno delo iskanja ustreznic, besednih zvez, primerov neposredne in metaforične rabe ipd. Veliki slovensko-italijanski slovar je izšel leta 2006. Vsebuje več kakor sto tisoč gesel in podgesel. Besedišče slovarja zajema splošno, strokovno in znanstveno izrazje. V slovarju so pojasnjene tudi kratice ter lastna osebna in zemljepisna imena, vanj pa je vključena tudi pogovorna in narečna raba besed.
Z obema slovarjema je Sergij Šlenc zgradil trden in trajen most med slovensko in italijansko kulturo. S tem je pomembno prispeval k naši jezikovni kulturi ter zbližanju slovenskega in italijanskega naroda. Hkrati je zamejskim Slovencem, ki se šolajo v italijanskem jeziku, olajšal stik z zahtevnejšim slovenskim izrazjem.
Poleg tega je s prevodi v italijanščino, npr. monografij o Ljubljani, umetniških spomenikih na Slovenskem, o slovenski obrti, Plečniku itd., pomembno prispeval k prepoznavnosti slovenske kulture v italijansko govorečem okolju.”
Vir: spletna stran predsednika republike
Foto: Daniel Novakovič/STA
