Policisti Policijske postaje Ilirska Bistrica so 22. februarja na podlagi odredbe Okrožnega sodišča v Kopru pri 41-letniku iz okolice Ilirske Bistrice izvedli osebno in hišno preiskavo, saj so preiskovali kaznivo dejanje s področja prepovedanih drog.

Zasegli so 83 tablet ekstazija, dve manjši PVC vrečki hašiša, okoli 100 gramov posušene konoplje in PVC vrečko z manjšo količino amfetaminov.  Zoper osumljenca bodo policisti zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja Neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (po 186. členu KZ-1 Republike Slovenije), podali kazensko ovadbo.

Foto: PU Koper 

Z osmim februarjem se je v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica začela nova sezona bralne akcije za mlade in odrasle, ki so jo naslovili Bralni požiralniki. Lani je sodelovalo več kot 80 bralk in bralcev, ki morajo tudi tokrat za dokončanje izziva do 3. decembra, Prešernovega rojstnega dne, prebrati vsaj pet knjig z bralnega seznama.
Na njem je kar 100 različnih naslovov, poleg teh so vključena še dela avtorjev in avtoric s katerimi knjižnica sodeluje. Bralci lahko na bralni kartonček zapišejo misel, citat ali mnenje o knjigi, ki bi jo izmed petih prebranih še posebej priporočili ostalim bralkam in bralcem.

Morda zanjo še niste slišali, a je ena najpogostejših bakterijsko povzročenih črevesnih nalezljivih bolezni pri ljudeh po vsem svetu. To je kampilobakterioza, ki jo povzroča rod bakterij Campylobacter. Najpogostejši simptom bolezni je driska. Dovzetni so ljudje v vseh starostnih skupinah, najpogosteje pa zbolevajo majhni otroci, stari od enega do pet let. Okužba z bakterijo kampilobakter lahko pri človeku sicer poteka povsem brez kliničnih znakov in simptomov.
Lani je Nacionalni inštitut za javno zdravje prejel 1093 prijav kampilobakterioze, najvišja stopnja obolevnosti je bila v Pomurju ter pri otrocih do prvega leta starosti. O kampilobakteriozi smo se pogovarjali s prof. dr. Sonjo Smole Možina, ki je vodja Katedre za biotehnologijo, mikrobiologijo in varnost živil na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Da do okužbe ne bi prišlo, svetuje zadostno toplotno obdelavo perutninskega mesa, osebno higieno in pozornost na preprečevanje navzkrižne kontaminacije.

Fotografija: De Wood; digitalno barvanje Chris Pooley

Dušan Škodič je ljubiteljem planinske literature dobro znan, pri Planinski založbi so izšla že štiri njegova dela. Lani izdano knjigo ob 130-letnici Planinske zveze Slovenije z naslovom Triglav je naš bo predstavil danes, 28. februarja ob 18. uri v čitalnici postojnske knjižnice. Povod za njen nastanek je bilo nepričakovano odkritje arhiva v Innsbrucku leta 2021, ki je zapolnil vrzeli v času in na novo osvetlil zgodovino našega planinstva in alpinizma.
Avtor v knjigi popiše začetke organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem. Opisuje obdobje, v katerem so slovenske gore zaznamovali najprej posamezniki, od druge polovice 19. stoletja pa zlasti Nemško in avstrijsko planinsko društvo (DÖAV), ki je v našem prostoru pustilo globoke sledi, tudi v povezavi s Slovenskim planinskim društvom (SPD). V ozadju so bila nacionalna trenja in zakulisne špekulacije.

V Senožečah bodo začeli obnavljati mitnico iz 13. stoletja, kjer so morali pristojbine plačevati trgovci na poti med Jadranskim morjem in celino. V stavbi bodo uredili muzej prevozništva in tovorništva. Občina Divača je pogodbo z izvajalci podpisala v ponedeljek. Vrednost celotnega projekta, vključno z DDV-jem, je 2,7 milijona evrov, zaključen bo oktobra 2025.

Uredili bodo vzhodno krilo objekta s hišno številko Senožeče 34, Kotlarjevo hišo in dvorišče. Stavbi bodo zgradili v obstoječih tlorisnih gabaritih ruševin. V prenovljenih ostankih mitnice bo muzej, v Kotlarjevi hiši pa manjši lokal in trgovina z lokalnimi izdelki. Vhod v kompleks bo skozi dvoriščna vrata.

Občina Divača bo v ureditev muzeja vložila 1,1 milijona evrov lastnih sredstev, 1,6 milijona evrov pa je pridobila na predlanskem razpisu kulturnega ministrstva za sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost.

Županja Občine Divača Alenka Štrucl Dovgan, je povedala, da  projekt predstavlja  velik izziv, saj ima veliko finančno težo, a hkrati vrača identiteto enemu največjih in najstarejših naselij v občini. Po njenih besedah bo muzej pomenil odskočno desko za revitalizacijo Senožeč.

Na pol porušena  mitnica, ki je bila prvič omenjena leta 1217, stoji ob vstopu v nekdanji trg, ki je bil z obzidjem ločen od vasi. Skozi kraj je šlo največ prometa v drugi polovici 16. in prvi polovici 17. stoletja. Sredi 18. stoletja pa so iz Trsta vse do Dunaja zgradili novo cesto, primerno za vozove, ki je  tekla mimo trga, skozi vas. Tako je prevozništvo, tudi furmanstvo, z vozovi prevzelo prevlado nad dotlej prevladujočim tovorništvom, ki so ga opravljali s tovorno živino. V Senožečah se je začela razvijati vas, trg pa propadati. 

Prikaz in fotografiji: Občina Divača