To soboto ob 14. uri se bodo kosci zbrali pri gospodarju in skupaj z grabljicami odšli do strmine pri predjamskem gradu, kjer bodo pokazali turistom in ostalim obiskovalcem pokazali, kako se je kosilo nekoč. 

Analiza vzorcev mivke iz Vrtca Martina Krpana v Cerknici ter solat v Cerknici in Begunjah, ki so jih odvzeli po požaru v Fragmatu v Podskrajniku pri Cerknici, je pokazala, da so tako mivka kot vrtnine in sadje, ki niso vidno onesnaženi, varni za uporabo, je danes sporočil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Pri mivki je bila večina preskušanih parametrov pod mejo določanja analizne metode, zaznali so le zelo nizke vsebnosti nekaterih polibromiranih difeniletrov, ki so tudi sicer (vse)prisotni v okolju. “Na podlagi hitre ocene tveganja zaključujemo, da njihova prisotnost ne predstavlja tveganja za zdravje otrok pri kratkotrajni (akutni) ali dolgotrajni (kronični) izpostavljenosti,” je navedel NIJZ.

NIJZ je analiziral vzorce solate, ki sicer ni bila vidno onesnažena. Zaradi velike površine listov je solata po navedbah inštituta primerna rastlina za oceno usedanja onesnažil na vrtnine.

Večina parametrov je bila pod mejo določanja analizne metode in bi v primeru ocenjevanja varnosti ugotovili skladnost z obstoječimi zakonskimi mejnimi vrednostmi. V vzorcu, odvzetem bližje izvora požara, je bila zaznana prisotnost dioksinov in dioksinom podobnih polikloriranih bifenilov (PCB), pri obeh pa prisotnost polibromiranih difeniletrov. Ugotovljene vsebnosti so nizke, v primeru dioksinov in dioksinom podobnih PCB manjše od mejnih vrednosti, ki veljajo za otroško hrano, oziroma v primeru bromiranih difeniletrov je izračunana morebitna izpostavljenost nižja od referenčnih varnih odmerkov.

“Rezultati analiz ne kažejo, da je požar povzročil onesnaženje, ki bi lahko predstavljalo povečano tveganje za zdravje zaradi uživanja zelenjave,” je sporočil NIJZ.

https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/sporocilo_cerknica.pdf 

Ta mesec smo v Šmihelu pri Pivki obiskali že tradicionalno prireditev “Nocoj je ena luštna noč”. Na Štrenarjevem vrtu, smo prisluhnili petju Ženske vokalne skupine Šmihel, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Šmihel.

Vokalna skupina letos deluje že deveto leto. Sestavljajo jo dekleta iz različnih generacij. Na koncertu smo prisluhnili slovenskim zimzelenim popevkam, v goste pa so dekleta povabila tudi glasbenike, ki so jih ob petju spremljali na instrumentih. Prireditev je bila edinstvena že zaradi vodenja programa. Vodile so ga pevke same.

Ženska vokalna skupina Šmihel je leta 2010 nastala zaradi zanimivega razloga . Poslušaj kaj nam je zaupala vodja ŽVS Šmihel Tjaša Smrdel.

Danes ob 18. uri bo na Hrušici odprtje 4. forma vive Magija gline 2019.  Z instalacijami umetniške keramike na prostem se letos predstavlja kar pet ustvarjalk in ustvarjalcev: Vasja Nanut, Gregor Maver, Nada Kažić, Miljanka Simšič in Nataša Sedej.

Domačinka Nataša Sedej je leta  1985 na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz primerjalne književnosti in slovenščine, ampak jo v resnici zanima še veliko drugih stvari. Ministrstvo za kulturo ji je podelilo status samostojne umetnice. Izraža se kot kiparka, njen material sta glina in porcelan, ki ju kombinira z žičnato mrežo. Ustvarja lebdeče forme, poetične in situ instalacije, njene kreacije so iz neskončnega števila glinenih delcev, ki zarisujejo svojske prostore v prostoru.
Razstavljala je na  evropskih in svetovnih razstavah sodobne keramike in prejela številne nagrade in priznanja.. Njena dela so v zasebnih, galerijskih in muzejskih zbirkah doma in po svetu. Živi in ustvarja v Postojni in na Hrušici, kjer ima svoj atelje. Vodi Kreativno šolo keramike, mentorira študijske krožke, tečaje in delavnice.
Na Forma vivi 2019 se predstavlja s prostorsko postavitvijo Zvezdna vrata. Njeno delo raziskuje, kako s tridimenzionalnim zarisom iz črt in točk opredeliti energijske prostore.

Konec maja so v Rovtah postavili temeljni kamen za nov gasilski dom. Računajo, da ga bodo zgradili do jeseni in upajo, da se bodo vanj lahko preselili v treh letih. Gradnja novega doma bo stala dober milijon evrov, kar je precejšnji finančni zalogaj, je pa nujno potreben. V staremu domu, sredi kraja,  jim primanjkuje prostora,  izvoz iz garaže neposredno na glavno cesto pa je nevaren tako za gasilce kot za ostale udeležence v prometu.  Dom bodo zgradili pod vasjo. Nekaj sredstev za gradnjo so privarčevali gasilci sami, nekaj bo prispevala občina, ostalih sedem gasilskih društev v občinski gasilski zvezi pa se je v korist gradnje v naslednjih letih odreklo sredstvom za investicije.

Foto. fb profil PGD Rovte