Policija je 29. oktobra v Pivki prijela 27-letnega Ljubljančana, ki je v začetku oktobra z nožem in pištolo grozil ter izsiljeval dva moška z območja Postojne. Med hišno preiskavo so moškemu zasegli večjo količino droge. Ljubljančana so pridržali in ga s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku v Kopru, ki je zanj odredil pripor.

Pri prijetju so poleg postojnskih policistov sodelovali tudi koprski kriminalisti. Glede na zbrana obvestila so sklepali, da je osumljeni lahko nevaren in oborožen. To se je potrdilo med prijetje.  Osumljeni je imel pri sebi pištolo, za katero nima nobenih uradnih dovoljenj in so mu jo ob prijetju zasegli, so danes sporočili s Policijske uprave Koper.

27-letnika je policija utemeljeno osumila storitve kaznivih dejanj izsiljevanja. Mlajšega moškega iz Postojne je namreč izsiljeval za manjši namišljeni denarni dolg, izsiljevanje pa večkrat podkrepil z raznimi grožnjami. Med njimi je omenjal tudi orožje. Policisti poročajo tudi o kaznivem dejanju dejanje lahke poškodbe, saj je osumljeni drugega moškega z območja Postojne s pestjo udaril v obraz in mu poškodoval ličnico.

Na podlagi odredbe sodišča so policisti in kriminalisti v Postojni opravili hišno preiskavo stanovanja, ki ga osumljeni občasno uporablja, preiskali so tudi njegov osebni avtomobil. Pri tem so zasegli nož, s katerim je Ljubljančan podkrepil svoje grožnje. Prav tako so med hišno preiskavo našli večjo količino prepovedane droge, točneje skoraj kilogram heroina in okoli 3,5 kilograma še neidentificirane prašnate snovi, za katero sumijo, da jo je uporabljal za mešanje s heroinom. Tako je želel povečati količino. Moškemu so zasegli tudi večjo količine gotovine in razne pripomočke, namenjene pakiranju in nadaljnjemu razpečevanju droge.

Vrednost zasežene prepovedane droge brez dodane primesi bi po ocenah policije na trgu znašala približno 40.000 evrov.

Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami so osumljenega pridržali.

Ljubljančana so v preteklosti sicer že obravnavali zaradi storitve kaznivih dejanj s področja premoženjskih deliktov in nasilja, točneje za napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti, za kar je bil že pravnomočno obsojen.

Na podlagi vseh zbranih obvestil in dokazov so 27-letnika 30. oktobra s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku v Kopru, ki je zanj odredil pripor, so še navedli na policiji.

Projekt PlurAlps, ki je združil občine Kamnik, Jesenice in Postojna si prizadeva za priseljencem prijaznejše območje Alp. Priseljevanje, kulturno raznolikost in pluralizem pa vidi kot priložnosti. O rezultatih pilotnih aktivnosti so govorili včeraj na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni, ki poleg postojnske občine in še nekaterih drugih organizacij sodeluje v projektu.

Nosilec projekta PlurAlps, urbanistični inštitut RS pa je predstavil informativno knjižico za priseljence Postojna, moj novi dom. Tina Zorman, koordinatorica projekta Mladoletni begunci brez spremstva je toplo pozdravila brošuro v štirih na Postojnskem najpogostejših jezikih priseljencev – bosanskem, angleškem, makedonskem in albanskem. Kot ugotavlja Zormanova, na šolah sicer izvajajo različne projekte, namenjene otrokom priseljencem, pozablja pa se na starše. In čeprav imajo nevladne organizacije, na primer Mladinski center in Boreo, veliko vlogo pri vključevanju priseljencev, informacije včasih do njih žal ne pridejo. S priseljenci pa se vedno pogosteje srečujejo tudi na postojnskem Centru za socialno delo. Poslušaj. 

Predsednik vlade Marjan Šarec je v ponedeljek sprejel predstavnike županov obmejnih občin. Župani 16 občin ob meji s Hrvaško so   skupno pobudo za zaščito prebivalcev in bivalnega okolja zaradi nezakonitih migracij na predsednika vlade naslovili že konec septembra.  Na tokratnem srečanju pa so njihovi predstavniki dogovorili,  da bodo oblikovali delovno skupino. Predstavniki občin in vlade, ki jo sestavljajo, bodo pripravili sistemske rešitve za obvladovanje vplivov migracij in izboljšanje življenja ljudi ob meji.  

Župan Občine Ilirska Bistrica Emil Rojc razlaga,  da vsakodnevne situacije odpirajo nova vprašanja. Sami se bodo znova lotili  reševanja odpadkov, ki jih puščajo za seboj ljudje, ki ilegalno prehajajo mejo.  Sicer poudarja, da so problemi  različni, prav tako tudi pogledi nanje, saj so tudi življenjski pogoji v občinah različni. Če na Bistriškem nimajo težav z ograjo, ki poteka po gozdu, ta prebivalcem Kostela, kjer je ograja ob reki, odnaša kruh. V skupini, ki se bo pogovarjala v Ljubljani, bodo tako trije ali štirje župani z različnih lokalnih skupnosti. Več v prispevku. 

Na prvem glasovanju v okviru participatornega proračuna so imeli občani Postojne na voljo 53 predlogov, porazdeljenih na štiri območja. 753 glasovalcev je izbralo 28 projektov, ki bodo realizirani v naslednjih dveh letih, odvisno od možnosti. Kot je povedala vodja projekta Moja občina Marina Rebec, so bili občani z novostjo zelo dobro seznanjeni.

Udeležba je bila 6-odstotna. Za območje Postojne je bilo izglasovanih devet predlogov, Na območju Prestranka lahko pričakujejo sedem pridobitev, šest izbranih predlogov spada v območje Hruševja, za območje Planine in Studenega pa so izglasovali šest projektov. Občina bo vse projekte izpeljala v naslednjih dveh letih. Do izteka roka so na občini v okviru participatornega proračuna sicer prejeli 122 predlogov. Poslušaj. 

V oddaji Kulturne razglednice smo se letos že pogovarjali z arheologom dr. Boštnajom Laharnarjem. Med drugim nam je predstavil izjemno železnodobno kulturno krajino med Zgornjo Pivko in Ilirsko Bistrico, bili smo tudi na njegovem predavanju o gradišču Žerunšček na Cerkniškem. Dr. Laharnar bo v četrtek, 7. novembra, na povabilo Kulturnega društva Slavina predstavil del gradišč med Postojno in Ilrisko Bistrico, s katerimi se ukvarja več let. Ob 18.30 se bo v Kulturnem domu Slavina osredotočil na slavinska gradišča in njihovo tisočletje. 

Projekt Predmeti in krajine, strukturiranost notranjskih železnodobnih skupnosti poteka že dobri dve leti, udeležence pa čaka še dobro leto zanimivega raziskovalnega dela. Njegova glavna zvezda je železnodobna kmetijska krajina med Zgornjo Pivko in Ilirsko Bistrico.

Nova spoznanja je prinesla nova tehnologija. Gradišča so sicer že dolgo znana, nove podatke o življenju v njih pa so prinesli t. i. lidarski posnetki, ki nastajajo s pomočjo laserskih žarkov. Arheolog in vodja projekta dr. Boštjan Laharnar je povedal, da se je na območju železnodobnih gradišč med Pivko in Ilirsko Bistrico izjemno dobro ohranila agrarna krajina. Kot pravi, gre za enega najboljših primerov tako stare kmetijske krajine ohranjene na terenu v Evropi!

Fotografija je iz dela dr. Boštjana Laharnarja.