Studio Proteus Postojna po uspešno zaključenem projektu Dediščina furmanstva, ki je tej dejavnosti posvetil dva dokumentarna filma, nadaljuje s poslanstvom beleženja tradicije na filmskem platnu. Tudi letos v njihovi produkciji nastajata dva dokumentarca, ki pa bosta osvetlila dve drugi temi – naravno dediščino ob veliki vodi ter življenje in delo vojnega pilota Jurija Kraigherja – Žoreta, domačina iz Hrašč. Kot še pravi urednica Alenka Furlan Čadež, je ekipa večino materiala že posnela, premieri sta načrtovani za jesen.

Območno združenje Rdečega križa Postojna Pivka vsako leto poskrbi za nekoliko lažji prehod v naslednje šolsko leto, saj potrebščine za šolarje iz socialno ogroženih družin že tradicionalno zbirajo v dveh zbiralnih akcijah. Družinam in ostalim socialno šibkim občanom, ki jih je sicer, kot opažajo, v zadnjih letih manj, pomagajo tudi s hrano, plačilom položnic in brezplačnimi počitnicami. Rabljenih oblačil, kot je poudarila sekretarka Erika Dekleva, pa imajo v skladišču več, kot bi jih lahko razdelili. Sicer pa so, kot je dodala, letos več pozornosti namenili starejšim, saj se mnogi med njimi z nizkimi pokojninami le stežka preživljajo, kaj šele, da bi si lahko privoščili dopust na morju. Poslušaj.

V poletnem času srečujemo tudi veliko ptic, ki so aktivne podnevi, predvsem zjutraj in dopoldne. Na Planinskem polju je zgodba drugačna, saj od maja do julija ponoči neprestano pojejo kosci. Gre za srednje veliko travniško ptico pisanih barv in sicer rjave, sive, bele in črne barve. Gnezdi v travi, njen življenjski prostor pa so ekstenzivni travniki. Delež uničenih koscev na Planinskem polju je najvišji v državi. Vseeno pa obstaja nekaj možnosti za rešitve. Pred mikrofon smo povabili Tomaža Jančarja z Notranjskega regijskega parka, ki je povedal, zakaj se koscu slabo piše. Več…

Bistričan Sergij Šlenc je junija iz rok predsednika republike Boruta Pahorja prejel medaljo za zasluge za izjemni prispevek k povezovanju med italijanskim in slovenskim narodom na jezikovnem in literarnem področju. Šlenc se je rodil leta 1928 v Ilirski Bistrici. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz nemškega in italijanskega jezika. Po diplomi je nekaj let poučeval slovenski in nemški jezik na osnovni šoli v Ilirski Bistrici, v začetku 60-ih let pa je bil imenovan za lektorja za sodobni italijanski jezik na Filološki fakulteti v Beogradu. V 70h pa je prevzel lektorstvo za italijanski jezik na oddelku za romanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je ostal do upokojitve.

Njegovo življenjsko delo sta Veliki italijansko-slovenski slovar in Veliki slovensko-italijanski slovar. Kot so zapisali v obrazložitvi Urada predsednika republike Slovenije ob podelitvi medalje za zasluge, je Sergij Šlenc z obema slovarjema zgradil trden in trajen most med slovensko in italijansko kulturo. Pred mikrofon ga je povabila Katja Kirn Vodopivec.

Interregov projekt, ki poteka v Sloveniji in na Hraškem, Carnivora dinarica je namenjen dolgoročnemu  ohranjanju populacij velikih zveri v severnih Dinaridih. Pomemben del projekta predstavlja tudi ureditev središča za usmerjanje in ozaveščanje obiskovalcev o sobivanju človeka in velikih zveri v Pivki. Kot razlaga župan Robert Smrdelj, so dela na Pivškem v polnem teku. 

Čez poletje pa bodo v okviru projekta naredili še  zasnove za ureditev kotičkov o velikih zvereh in sobivanju na osnovnih šolah v Pivki in Košani. Kotička bodo nato uredili jeseni. Računajo, da bodo že konec avgusta začeli z nizom delavnic v pivških vaseh, v Pivki in v občinah  regije. Namenjene bodo splošni javnosti, nekatere pa bodo posebej kmetovalcem, lovcem, načrtovalcem prostora in drugim deležnikom. Zavod za gozdove Slovenije, partner v projektu, bo na javnem razpisu izbrano vzorčno kmetijo opremil z visokimi ograjami in drugimi sredstvi za preventivo pred mogočimi napadi velikih zveri.   Vodilni partner projekta je sicer Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, na slovenski strani pa sta partnerja    že omenjeni zavod za gozdove in Občina Pivka, na hrvaški pa  Veterinarska fakulteta zagrebške univerze, fundacija WWF Adria, Občina Vrbovsko ter Primorsko goranska županija.