Predsednik vlade Marjan Šarec je v ponedeljek sprejel predstavnike županov obmejnih občin. Župani 16 občin ob meji s Hrvaško so skupno pobudo za zaščito prebivalcev in bivalnega okolja zaradi nezakonitih migracij na predsednika vlade naslovili že konec septembra. Na tokratnem srečanju pa so njihovi predstavniki dogovorili, da bodo oblikovali delovno skupino.

Predstavniki občin in vlade, ki jo sestavljajo, bodo pripravili sistemske rešitve za obvladovanje vplivov migracij in izboljšanje življenja ljudi ob meji. Župan Občine Loška dolina Janez Komidar poudarja, da  so v težavah vsi prebivalci celotnega  obmejnega pasu, ki je že tako demografsko ogrožen. Država bi morala narediti nekaj osnovnih korakov, ki niso predragi, meni.  Med njimi je denimo javna razsvetljava v naseljih. In kaj še? Poslušaj. 

Lovci nadaljujejo z uresničevanjem zakona o interventnem odvzemu rjavega medveda in volka iz narave. Doslej so po njem odvzeli 165 medvedov in pet volkov, so za STA pojasnili na Zavodu za gozdove Slovenije. Trenutno lovci lovijo še 10 volkov, od tega sedem – gre za križance med volkom in psom – po izrednih odločbah.

Kvota odstrela volka po interventnem zakonu še ni dosežena, dovoljen je namreč odvzem 11 volkov. Upravljavci lovišč imajo po zakonu trenutno dovoljenja za odstrel dveh volkov na Kočevskem in enega na Primorskem.

Medtem pa imajo lovci izredno odločbo – to izda agencija za okolje – za odstrel sedmih volkov, križancev s psom. Na Notranjskem se odločba nanaša na štiri osebke, še tri osebke pa iščejo na kamniško-savinjskem in gorenjskem območju.Zavod je sicer letos skupno zabeležil smrtnost 12 volkov, od tega jih je bilo sedem odstreljenih, pet jih predstavlja izgube iz drugih vzrokov.

Kot je ta teden poročalo spletno Delo, pa policija preiskuje sum nezakonitega odstrela dveh volkov, eden je imel ovratnico, s katero so spremljali njegovo gibanje v okviru projekta Carnivora Dinarica. Tega so našli na območju Snežnika, drugega pa na Ljubljanskem barju.Da je bil eden od volkov opremljen s telemetrično ovratnico, so za STA potrdili tudi na zavodu in pojasnili, da volk ovratnico nosil za namene spremljanja gibanja velikih zveri na čezmejnem območju med Slovenijo in Hrvaško.

“Ker je odlov volka zelo zahteven, smrt takšnega volka pomeni izgubo energije in časa, namenjenega odlovu, za uspeh projekta pa to ne pomeni hujše težave, saj dogodek ne bo ogrozil ciljev projekta. V letošnjem letu in v prvi polovici prihodnjega leta se bo v okviru projekta Carnivora Dinarica nadaljeval odlov volkov za namene telemetrije,” so dodali.

Volkovi so sicer letos do konca septembra povzročili škodo v 295 primerih, najbolj jim diši drobnica. Poškodovali so 217 glav drobnice, med žrtvami pa so tudi 35 govedi, 35 konj, trije osli in en pes. Skupno je škoda ocenjena na 204.510 evrov. Letošnja škoda je tako višja od škod v zadnjih letih, kar na zavodu pripisujejo predvsem širjenju populacije volkov na nova območja – Gorenjska, Severna Primorska in Savinjska dolina – in naraščanja številčnosti populacije.Volk je sicer največ škod povzročil leta 2010. Takrat je bilo namreč zabeleženih 576 škodnih primerov, ki so bili skupaj ocenjeni na 348.570 evrov. Nato so se škode zmanjševale, po pojasnilih zavoda predvsem zaradi uvajanja preventivnih ukrepov za zaščito premoženja, kot so električne ograje in pastirski psi. Najmanj škod je bilo leta 2016. Takrat je bilo 93 primerov, škode so bile skupno ocenjene na 65.155 evrov.

Zavod je letos zabeležil tudi smrt 177 rjavih medvedov. Do uveljavitve interventnega zakona oz. do konca junija so zabeležili smrt 12 medvedov (sedem je bilo odstreljenih, za pet je razlog smrti drug vzrok). Po uveljavitvi zakona pa so zabeležili smrt 165 medvedov, od tega jih je bilo 154 odstreljenih, za 11 je vzrok drug. Medvedi so sicer do konca septembra povzročili škodo v 311 primerih, od tega je bilo škod na rejne ali domače živali 69, na čebelnjakih 62, medtem ko se jih večina, 120, nanaša na škodo v kmetijstvu. Skupna škoda po medvedu je letos ocenjena na 105.687 evrov.

Slovensko društvo Hospic, nevladna humanitarna organizacija, je v Sloveniji prisotno že skoraj 25 let. Poslanstvo številnih prostovoljcev je sočutna, celostna oskrba umirajočih in njihovih svojcev, ki se po smrti nadaljuje s podporo žalujočim otrokom, mladostnikom in odraslim.

Društvo si prizadeva tudi za detabuizacijo smrti oziroma spodbuja k drugačnemu razmišljanju o življenju, bolezni, smrti in žalovanju. Hospic se že nekaj časa trudi, da bi eden od odborov zaživel tudi na primorsko-notranjskem in tudi zato v novembru v Pivki vabijo na dogodek, imenovan Hospickafe. Poleg predavanja in pogovora na temo minevanja bodo pripravili tudi prodajo umetniških del in tako zbirali sredstva za zagon lokalnega odbora. Več v prispevku. 

Nova predstava Teatra Matita v koprodukciji Mednarodnega centra lutkovne umetnosti Koper, v režiji Matije Solceta in ko-režiji Vide Cerkvenik – Bren, z naslovom Biti Don Kihot, je 4.11.2019 gostovala na 5. mednarodnem festivalu sodobnega lutkovnega gledališča BTK FEST, v Sankt Peterburgu. Festival poteka vsako leto v začetku novembra že od leta 2014 in je v tem času postal eden najpomembnejših festivalskih dogodkov na področju sodobnega vizualnega gledališča v Rusiji in svetu. Iz leta v leto vzbuja vedno večje zanimanje ne le med občinstvom, temveč tudi med strokovnjaki z vsega sveta.

Predstava Biti Don Kihot nadgrajuje motive Cervantesovega romana in vizualno poetiko češkega mojstra surrealistične filmske animacije Jana Švankmajerja, ter sooča preteklost in sedanjost, posameznika in družbo, lutke in predmete, lutkarja in njegovo lutko. V avtobiografski predstavi, postavljeni na avtorski interpretaciji arhetipa Don Kihota, se igralca spopadata z marioneto, predmeti, razumevanjem norosti in normalnosti. Z vprašanjem identitete, kulture, umetnosti in drugih postmodernih tem je provokacija na koncu postavljena v samoironijo in resignacijo. Solcetovo raziskovanje fragmentiranega in dinamičnega predmetnega gledališča se v predstavi združi z obrtniško natančnostjo marionet, ki jih razvija slovenski marionetni mojster in tehnolog Mitja Ritmanič. V predstavi igrajo: Matija Solce in Tines Špik ali Filip Šebšajevič.

V zadnjem mesecu dni je predstava gostovala na festivalu Nekropolis v Pragi, v nemškem Würzburgu in v Bruslju, mednarodna premiera pa je bila meseca junija v Gledališču Drak –  mednarodnem inštitutu za figuralno gledališče v Hradec Kralove na Češkem.

Po nekaj neuradnih predpremierah predstave bo uradna slovenska premiera 29. novembra ob 19. uri v Mali dvorani Lutkovnega gledališča Maribor, so sporočili iz mednarodnega Centra Lutkovne umetnosti Koper. 

Reka Reka ali Velika voda  je največja in najdaljša slovenska ponikalnica. Ob svojem toku je oblikovala in še oblikuje pokrajino in njene ljudi. Del njene naravne in kulturne dediščine prikazujeta dva nova dokumentarna filma.

Kulturni dediščini se posveča dokumentarec Voda in njena moč v produkciji Vascom TV, njeno naravno dediščino pa predstavlja dokumentarni film Naravna dediščina ob Veliki vodi, ki je nastal v produkciji Studia Proteus Postojna in TV Galeja. Oba filma bodo premierno zavrtel v petek ob 18. uri v Kulturnem domu Postojna. V današnji oddaji Kulturne razglednice smo pred mikrofon povabili scenaristko in režiserko filma Naravna dediščina ob Veliki vodi Alenko Furlan Čadež, jutri pa bomo predstavili še film Voda in njena moč. Poslušaj. 

Zgornjo gozdno mejo na Snežniku predstavljajo bukve, ekipa je snemala tudi tam. Na fotografiji je Franci Korošec Šoki.